Knjižnično nadomestilo

© University of Wisconsin-Milwaukee Libraries

O knjižnem sejmu in o tem, kako se mu reče v drugih jezikih, smo v preteklosti že pisali v tej objavi.

Pred nekaj dnevi se je zaključil že 33. Slovenski knjižni sejem, na katerem je sodelovalo okrog 120 razstavljavcev, ob njem pa se je zvrstilo skoraj 300 spremljevalnih dogodkov, posvečenih knjigi, avtorjem, založnikom in seveda bralcem. Istočasno nas je razveselila novica, da bo Sloveniji na slovitem Frankfurtskem knjižnem sejmu leta 2022 pripadlo mesto častne gostje (Ehrengast; Guest of Honour). Knjižni sejem je knjigo in avtorje za nekaj dni spet nekoliko bolj postavil v ospredje. Odnosi med avtorji, založniki in državo, predvsem seveda Ministrstvom za kulturo, so bili predmet množice objav v medijih in tudi nekaterih dogodkov na sejmu, zlasti na Založniški akademiji in v Debatni kavarni. Avtorski honorarji naj bi se od osamosvojitve znižali za četrtino, Javna agencija za knjigo si še vedno ni opomogla od občutnega znižanja sredstev leta 2012, vendar za prihodnje leto napovedujejo dvig vsote za knjižnično nadomestilo, vsi si seveda želijo tudi dvig honorarjev (vsaj za 30 odstotkov?). Kaj je knjižnično nadomestilo, ki se tako pogosto pojavlja v razpravah avtorjev, založnikov in tudi knjižničarjev? Gre za finančno nadomestilo manjšega dela materialne avtorske pravice avtorju za njegova dela, ki se brezplačno izposojajo v knjižnicah. Model knjižničnega nadomestila so že takoj po drugi svetovni vojni uveljavili na Danskem (zasnovan pa je bil že leta 1941), uveljavitev tega pravičnega nadomestila (ang. fair compensation, equitable remuneration) za javno posojanje je tudi zahteva direktive Sveta Evrope iz leta 1992 (Direktiva Sveta 92/100/EGS), ki govori o "pravici dajanja v najem in pravici posojanja ter o določenih pravicah, sorodnih avtorski, na področju intelektualne lastnine". Mednarodni program PLR - Public Lending Right International Network združuje 28 držav, ki si usklajeno prizadevajo kompenzirati finančne izgube, ki jih imajo avtorji zaradi izposoje njihovih del v javnih knjižnicah. Danes se knjižnično nadomestilo uveljavlja že v 54 državah sveta, v 34 državah je zapisano tudi v pravni regulativi. V Sloveniji je knjižnično nadomestilo kot oblika podpore avtorjem knjižničnega gradiva, ki je predmet javnega posojanja v splošnih knjižnicah, formalno uveljavljeno od leta 2004 (Knjižnično nadomestilo – kje smo). Njegov namen je spodbujati ustvarjalnost posameznikov na področjih kulture, na katerih se ustvarja knjižnično gradivo in je v javnem interesu. Nadomestilo ureja in financira JAK (Javna agencija za knjigo RS) na osnovi Pravilnika o izvajanju knjižničnega nadomestila (Uradni list RS, št. 42/04, 14/09). Izvaja se v dveh oblikah: kot denarni prispevki živečim avtorjem knjižničnega gradiva za izposojo njihovih del in kot delovne štipendije za ustvarjalnost. Do knjižničnega nadomestila so upravičeni živeči avtorji kot fizične osebe, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ali ustvarjajo v slovenščini. Statistika izposoje in podatki za posamezne upravičence se vodijo v vzajemnem knjižničnem sistemu COBISS (npr. Statistika izposoj v splošnih knjižnicah v obdobju 1. 1. 2016– 31. 12. 2016). Podrobneje o knjižničnem nadomestilu in primerjavami s tujino v članku Pirš, Simon: Sistem knjižničnega nadomestila v Sloveniji: Primerjava s tujimi praksami. Knjižnica, 59 (2015) 4. O ustreznosti in učinkovitosti, predvsem pa pravičnosti takega sistema, se redno in dnevno krešejo mnenja, najpogosteje seveda pada po državi, ker nikoli ni dovolj denarja, pa tudi na račun knjižnic in Slovencev nasploh, ker si knjige menda raje izposojamo v knjižnici, kot da bi jih kupili (Knjižnično nadomestilo: problem se začne v knjižnicah, ne pa pri izplačilu). Iz tega članka je tudi grafični prikaz v izposoji najuspešnejših avtorjev in s tem najuspešnejših upravičencev do knjižničnega nadomestila: Hudo kri so povzročile tudi lanskoletne premembe pravilnika, o čemer pišeta slovenska avtorja Žiga X. Gombač in Vlado Žabot. Glede novosti (različno vrednotenje izposoje knjig in publikacij, ki po definiciji Unesca niso knjige), razdvaja tudi različne struje avtorjev samih. Kdo ve, kam se bo plaz usmeril, vendar je JAK za naslednje leto že rezerviral nekaj več denarja. Hrvaški pisatelji, knjižničarji in drugi kulturni delavci se o teh vprašanjih združujejo tudi na Facebooku Naknada za javnu posudbu (i ostale knjiške zanimljivosti). V nadaljevanju še pogled na poimenovanje knjižničnega nadomestila v nekaterih tujih jezikih:

angleško PLR, public lending right, PLR remuneration, Public Lending Right royalties, library royalty fee, library royalties, equitable remuneration for public lending bolgarsko авторски възнаграждения dansko bibliotekstantiemer finsko kirjastokappaleet francosko droits sur le prêt de livres au public, indemnité-bibliothèque hrvaško naknada autorima (za posudbu u knjižnicama), naknada za javnu posudbu nemško Bibliothekstantieme(n), Bibliotheksgroschen nizozemsko leenrecht portugalsko recompensa bibliotecária romunsko indemnizaţii de autor slovensko knjižnično nadomestilo, nadomestilo za javno posojanje špansko compensación bibliotecaria švedsko biblioteksersättning

Srečno hodi, avtor! Gostje oddaje Slavko Pregl, Iztok Ilc, Gabriela Babnik in Primož Suhodolčan
o avtorjih in založnikih, avtorskih honorarjih in tudi knjižničnem nadomestilu
(o nadomestilu od 33. minute naprej). (TVS1, Panoptikum, 15. november 2017 ob 22.55)