torek, 16. maj 2017

Pismenost


Med nepismenimi odraslimi je na svetu še vedno dve tretjini žensk,
to je skoraj pol milijarde. © theguardianl
Ko primemo v roke popisan list papirja, tiskano ali elektronsko knjigo, vržemo pogled na cestni kažipot ali tipkamo po zaslonu telefona, najbrž nikoli ne pomislimo, da znamo nekaj osnovnega in na videz enostavnega, česar pa še vedno ne zna okrog 781 milijonov ljudi na tem svetu. Znamo brati in pisati, smo pismeni. Pismenost je pridobljena sposobnost branja in pisanja, ki po definiciji Unesca vključuje tudi zmožnost razumevanja vsakdanjih sporočil. Stopnja pismenosti države ali regije je glavno merilo pri določanju vrednosti človeškega kapitala in družbene vključenosti, saj je pismene ljudi ceneje izučiti in zaposliti, nepismene pa zaradi neukosti laže načrtno izključevati. Mednarodni dan pismenosti, ki je 8. septembra, že od leta 1966 opozarja na to, da je kljub današnjemu razvoju stopnja pismenosti v mnogih državah sveta še vedno izrazito nizka. Največ nepismenih je v Saharski Afriki ter južni in zahodni Aziji. Na nekaterih področjih Podsaharske Afrike je nepismenost med odraslim prebivalstvom še vedno vse do 94% (Ekvatorialna Gvineja). Ob tem ne moremo mimo dejstva, da je iz različnih vzrokov ženski del prebivalstva v vseh okoljih bistveno bolj prizadet in je nepismenost med njimi, tudi mlajšimi, mnogo bolj razširjena.

Tisočletja je bilo znanje branja in pisanja strogo rezervirano samo za redke priviligirane izbrance, tudi marsikatera od kronanih glav je bila nepismena (mogočni Karel Veliki menda ni znal pisati, zato so mu priredili lep podpis, ki ga je lahko "narisal"). Stopnja nepismenosti na Slovenskem je v 18. stoletju znašala približno 97 %, z uvedbo obveznega šolstva leta 1774 pa je pismenost začela izgubljati status spretnosti priviligirane manjšine in je postala vsakodnevna nuja za vsakega posameznika. Danes velja družba, kjer je še vedno večji odstotek nepismenih ali polpismenih, za nerazvito. Pismenost določa "prag civiliziranosti", zato je že povsem samoumevno, da razviti svet pri podatkih o pismenosti zapisuje številke blizu 100. Po Unescovih podatkih naj bi pismenost v Sloveniji presegala 99,7 odstotka in ne kaže skoraj nobenih razlik glede na spol in starost prebivalstva. Brez težav seveda tudi pri mladih ne gre. Zato si prizadevajo napredne družbe sistematično in načrtno dvigniti nivo in kakovost pismenosti vseh segmentov prebivalstva. Tako je nastala tudi slovenska Nacionalna strategija za bralno pismenost (predlog besedila), za katero je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport letošnjega maja odprlo javno razpravo, ki se je zaključila 12. maja.

Statistični podatki UNESCO Institute for Statistics o stopnji pismenosti prebivalstva (za leto 2011).

Vendar se razumevanje pismenosti z razvojem družbe in tehnologije močno spreminja. Če pustimo vnemar zgodovinske pisne podlage (glina, kamen, papirus, pergament, voščena tablica ipd.) in pisala (stilus, gosje pero, kreda ipd.) iz davnine, je še nekaj desetletij nazaj pisati pomenilo zapisovati na papir z roko in s svinčnikom, nalivnikom ter nato od druge vojne naprej s kemičnim svinčnikom. Zadnji dve stoletji je bil nadvse uporaben, vendar za marsikoga nedosegljiv, pisalni stroj. Dandanes je uporaba svinčnika za pisanje že zelo redka, prav tako nalivnega peresa, samo kemični svinčnik se še dokaj dobro drži, saj tudi pisalnega stroja skoraj nihče več ne pozna. Sedaj v glavnem samo še tipkamo (in še to vse manj na fizično tipkovnico) in ni prav nič presenetljivo, da se je v neformalnem elektronskem komuniciranju na koncu sporočila ali klepeta udomačil pozdrav "se tipkava". Ob tem se vprašam, ali bodo moji vnuki še znali prebrati moje na roko napisane zapiske. No, saj ne bo nobene škode, če ne bodo. . .

Edward V (1470 – c.1483)
Karel Veliki (742/747/748 – 814)
Richard II (1367 – 1400)
Vsem trem podpisom znamenitih kronanih glav se močno pozna, da so mnogo bolj vajene vihteti bridki meč kot sukati pero. Vidno je, da je besedilo za Karla Velikega
(levo in desno od podpisa) napisal pisar in pustil prazen prostor, kamor je kralj potem "naslikal" svoj veličastni monogramu podoben podpis.

Kriteriji pismenosti se s časom in glede na družbeno okolje spreminjajo, pogosto je poudarjena zlasti sposobnost sprejemanja, to je osnovno branje in razumevanje, manj pa sposobnost tvorjenja informacij. Danes obsega pismenost praviloma tudi sposobnost razumevanja vseh vrst navodil in komuniciranja z avtomatskimi napravami, ki jih upravljamo s tipkami in zaslonskimi meniji (nastavitve televizorja in izbira TV-programa, uporaba prodajnih avtomatov za pijače, kupovanje vozne karte, izposoja kolesa, dvigovanje denarja, plačevanje parkirnine, plačevanje nakupa v trgovini z avtomatsko blagajno itd.), in podobna opravila od doma z računalnikom ali mobilno napravo. Pojem pismenosti se bo zagotovo še zelo spreminjal in povsem mogoče je, da čez čas pismenosti ne bomo več povezovali z ročnimi spretnostmi kot so pisanje, tipkanje in menijsko izbiranje. Že danes se poleg osnovnih veščin branja in pisanja upoštevajo tudi nekatere druge spretnosti, ki jih je omogočil napredek tehnologije ali jih zahteva delo v specifičnih okoljih, zato govorimo v različnih vrstah pismenosti, to so na primer bralna pismenost, digitalna pismenost, državljanska pismenost, ekološka pismenost, elektronska pismenost, finančna pismenost, funkcionalna pismenost, glasbena pismenost, informacijska pismenost, informacijska pismenost, kartografska pismenost, knjižnična pismenost, komunikacijska pismenost, kulturna pismenost, matematična pismenost, medijska pismenost, multimedijska pismenost, računalniška pismenost, raziskovalna pismenost, statistična pismenost, tehnološka pismenost in še nekatere. Kot kažejo vse številnejše slovenske in tudi mednarodne raziskave, je nivo tovrstnih pismenosti mnogo nižji od osnovne bralne pismenosti in predstavlja glede na vse večje zahteve vsakodnevnega komuniciranja resen razlog za zaskrbljenost (gl. npr. Slovenski odrasli po pismenosti, računanju in reševanju problemov podpovprečni).

Poleg pridevnikov pismen in nepismen lahko srečamo tu in tam še termin polpismen. Ta ima nekaj povsem različnih pomenov:
  • Prvenstveno ga uporabljamo kot oznako za človeka, ki sicer zna brati, pisati pa ne. Spomnim se prababice, ki je sicer v mladosti nekaj let hodila v šolo, na stara leta pa je rada rekla: "Ah, saj več ne znam pisati" in se je v najboljšem primeru samo še podpisala, ampak časopis pa je še vedno prebirala. Nekaj podobnega včasih doživljamo s tujimi jeziki. Marsikdo kak tuj jezik sicer razume ali celo govori, pisati v njem pa ne zna, bodisi zaradi zapletenega pravopisa ali druge pisave (npr. cirilica ali arabska pisava).
  • Najpogosteje se uporablja slabšalno za človeka, ki slabo bere ali se zelo nepravilno izraža, morebiti pri tem celo kaže popolno nepoznavanje vsebine, o kateri govori. Ni redko, da slišimo, kako so novinarji ali politiki polpismeni. Če je uporabljena beseda analfabet, je ocena še toliko bolj podkrepljena in uničujoča! Ne samo, da ničesar ne ve, svoje neznanje celo s ponosom razkazuje!
  • Tretjega pomena pa se zagotovo spomnijo fantje moje generacije. Ob naboru v takratno JLA si bil polpismen, če si obvladal samo latinico ali samo cirilico. Le kdor se je znašel z latinico in predvsem tudi s cirilico, je pri nabornem oficirju štel za pismenega! Tako je bil prenekateri sveže in z odliko diplomirani slovenski mladenič označen kot polpismen…

Zaključimo s pregledom, kako poimenujejo pismenost v nekaterih drugih jezikih.

albansko shkrim-leximit
angleško literacy
bolgarsko грамотност
češko gramotnost
dansko læsefærdighed
esperanto legoscio
estonsko Kirjaoskus
finsko lukutaito
francosko alphabétisation
grško αλφαβητισμός
hrvaško pismenost
islandsko læsi
italijansko alfabetizzazione
katalonsko alfabetisme
latovsko rakstpratība, rakstītprasme
litovsko raštingumas
madžarsko műveltség, Írástudás
makedonsko писменост
nemško Lesefähigkeit
nizozemsko geletterdheid , alfabetiseringsgraad
norveško lesekyndighet, lesekunne
poljsko alfabetyzm
portugalsko literacia, alfabetização
romunsko alfabetizare
rusko гра́мотность
slovaško gramotnosť
slovensko pismenost
srbsko п исменост, алфабетизам, pismenost, alfabetizam
špansko alfabetización
švedsko läskunnighet
turško okuryazarlık
ukrajinsko гра́мотність, письме́нність


V času 32. Slovenskega knjižnega sejma se je 25. novembra 2016 z dogodkom Ker nam ni vseeno
začela nacionalna kampanja Slovenija bere, katere pokrovitelj je predsednik RS, Borut Pahor.
V okviru dogodka je bil podpisan manifest Slovenija bere, svoje poglede na branje pa so predstavili
ambasadorji branja, med katerimi so tudi dr. Manca Košir, Andrej Božič in Janez Škrabec.

ponedeljek, 08. maj 2017

Afna… smo jo (končno) posvojili?


Simbol @ kot inicialka.
Srednjeveška kronika, okrog 1130 - 1187 © Wikipedia
Že četrt stoletja in več lahko sporadično beremo razprave strokovnjakov in "strokovnjakov" o primernosti in neprimernosti poimenovanja za znak @, o tem smo pisali tudi na straneh bloga Bibliotekarska terminologija (@fna, ki ni opica). Huda bralka je na primer v pismih bralcev v Delu leta 2002 polna upanja zaključila: "Upam, da bo moj prispevek izzval preobrat in morda le pripeljal do zamenjave »afne« - morda bi jo lahko namesto angleškega »at« v slovenščini nadomestil kar "pri"? . . . Gre torej za izraz, ki nima tako odurnega prizvoka kot "afna". . . ". Iskrive izjave znanih Slovencev (npr. Jolke Milič, Branka Gradišnika, Jožeta Toporišiča, Mirana Hladnika in drugih) je bilo mogoče zaslediti v dnevnem časopisju pa tudi v bolj strokovnih krogih. Živahna je bila pred leti prav tako razprava med računalniškimi strokovnjaki o razporedu in poimenovanju znakov na standardni slovenski tipkovnici. Poleg danes že povsem udomačenega in sprejetega poimenovanja afna lahko zasledimo v laičnih pa tudi strokovnih krogih samo tu in tam še (znak) at (izg. [æt]) in mogoče pri. Neuspeli poizkusi ajka, polžek, kačica, viseča opica, opičji a, zvijon, zvitko, zvitka, vibček, vibica in še kaj pa niso preživeli.

V tem času so afno sprejeli in potrdili tudi nekateri slovarji in priročniki (npr. Računalniški slovarček, Islovar, Wikipedija) pa tudi SSKJ2 jo že navaja. Kako pa jo dojemate vi? Je dovolj udomačena, da ste jo sprejeli, ali vas še vedno zaščemi v ušesu in si želite, da bi se imenovala kako drugače?

Tudi v drugih jezikih je mogoče zaslediti pisano paleto inovativnih poimenovanj, od prevzema in asimilacije angleškega at ali prevoda pri, do asociativnega iskanja podobnosti kot so polž, polžek, uho, slonovo uho, zaviti a, obkroženi a, račka, črviček, nori a, slonov rilec, pes, zavitek in še kaj. Vendar je tudi drugod najpogostejša katera od variant, povezanih z opico.
angleško @ sign, at, commercial at, "strudel"
bolgarsko кльомба, кльомбата, маймунско а, маймунското А, маймунка
češko zavináč
dansko snabel – a, grisehale
esperanto ĉe-signo, heliko
estonsko kommertsmärk, ätt, kommerts-a, kommerts-A, at, ätt-märk, kassisaba, kapsas
finsko ät-merkki, taksamerkki, kissanhäntä, miukumauku
francosko arrobe, arrobase, arobase, à commercial, petit escargot
grško παπάκι
hrvaško at, manki, majmunčić
islandsko At-merki, á-merki, atmerkið, hjá-merki, vistmerki
italijansko chiocciola, a commerciale
katalonsko arrova, rova, ensaïmada
latovsko at, et
litovsko eta
madžarsko kukac, kukacjel
makedonsko мајмунче
nemško at, kommerzielles à, Klammeraffe, Affenschwanz
nizozemsko at, api, aapje, apenstaart, apestaart , apenstaartje, slingeraap, slinger-a
norveško krøllalfa, alfakrøll
poljsko małpa, atka, małpka
portugalsko arroba
romunsko a rond, coadă de maimuță
rusko собака, собачка, коммерческое at
slovaško zavináč
slovensko afna
srbsko лудо a, мајмунско а, мајмунче, мајмунчић, ludo a, majmunsko a, majmunče, majmunčić
špansko arroba
švedsko snabel-a, kanelbulle, alfakrull
turško kuyruklu a
ukrajinsko равлык, пэсык, слимачок, мавпочка


Video shows what at sign means. the symbol @. at sign synonyms: ampersat, atmark, at symbol, commercial at, atpersat, strudel.
at sign pronunciation. How to pronounce, definition by Wiktionary dictionary. at sign meaning. Powered by MaryTTS

ponedeljek, 17. april 2017

Velikonočni zajček

© eBay
V preteklosti smo ob velikonočnih praznikih v objavi Pirhi, pisanice, pisanke, remenke že spregovorili o pirhih in njihovem poimenovanju v nekaterih tujih jezikih, tokrat naj pade kakšna beseda o drugem po vsem svetu znanem velikonočnem simbolu – velikonočnem zajčku.

Velikonočni zajček naj bi v noči pred veliko nočjo prinesel pirhe, sladkarije in danes predvsem tudi igračke, pogosto že elektronske, ter jih pustil v košarici skrite nekje v hiši ali na vrtu, da jih otroci zjutraj poiščejo. V Sloveniji poznamo zajčka prejkone samo kot simbol velikonočnih praznikov, v ZDA pa ima pomembnejšo vlogo in je tradicija skrivanja velikonočnih jajčk bolj izrazita. Zajčka, ki prinaša pirhe, so si izmislili v Nemčiji, od koder se je hitro razširil tudi drugod po svetu. Prvič je omenjen v delu Georga Francka von Frankenaua leta 1682, ki govori o velikonočnih jajcih, njegovo delo "De ovis paschalibus" je v latinščini. Frankenau opisuje alzaško navado, da jajca prinese zajec, prav tako pa tudi že opozarja, da ima lahko pretirano uživanje kokošjih jajc negativne učinke na zdravje.

Krščanstvo je sprejelo velikonočne zajčke tako kot še marsikatere druge poganske navade. Ker so jih ljudje stežka in neradi opuščali, so jih pač prenesli v krščansko religijo. V drugem stoletju so v pomladnem času v Evropi praznovali praznik tevtonske boginje plodnosti Eastre, katere sveta žival je bil poljski zajec. Iz njega se je razvil danes poznani velikonočni zajec, ki je pravzaprav kunec, ker so kunci v večjem delu Evrope veliko bolj pogosti kot poljski zajci. Pomladno praznovanje plodnosti se je preneslo v krščanstvo in spomin na to, da zajčki ne poveličujejo Jezusa temveč slavijo plodnost, se je izgubil. (Povzeto po Živalske novice in Marmelina).

Kako pa veliko noč in velokonočnega zajčka imenujejo v drugih jezikih?

 
velika noč
velikonočni zajček
albansko Pashka, pashkët lepur Pashkëve, lepurin e Pashkëve
angleško Easter, Pascha, Ressurrection Sunday Easter Bunny, Easter Rabbit, Easter Hare)
bolgarsko Великден, Възкресение Христово, Пасха великденски заек, великденският заек
češko Velikonoce velikonoční zajíc
dansko Påske påskeharen
esperanto Pasko Paska leporo
estonsko ülestõusmispühad, lihavõttepühad lihavõttejänes
finsko pääsiäinen pääsiäispupu, pääsiäisjänis
francosko Pâques lapin de Pâques
grško Πάσχα λαγουδάκι του Πάσχα
hrvaško Uskrs, Vaskrs, Vazam, Vuzem, Veligdan uskrsni zec, uskrsni zeko
islandsko Páskar páskakanína
italijansko Pasqua coniglio pasquale, coniglio di primavera, coniglietto pasquale, coniglio di pasqua
katalonsko Pasqua de Resurrecció, Pasqua Florida, primera Pasqua, Pasqua conill de Pasqua
latovsko Lieldienas Lieldienu zaķis
litvansko Velykos, Šventos Velykos velykų kiškis
madžarsko húsvét húsvéti nyúl, húsvéti nyuszi
makedonsko Велигден, Воскресение Христово велигденски зајак
nemško Ostern Osterhase
nizozemsko Pasen paashaas
norveško Påsken; Påska Påskehare, Påskeharen
poljsko Wielkanoc, Niedziela Wielkanocna, Wielka Niedziela, Zmartwychwstanie Pańskie Zając wielkanocny
portugalsko Páscoa, Domingo da Ressurreição Coelhinho da Páscoa
romunsko Paștele Iepurașul de Paști
rusko Пасха пасха́льный за́яц, пасха́льный кро́лик
slovaško Veľká noc, Veľkonočné sviatky, Pascha veľkonočný zajac, veľkonočný zajačik
slovensko velika noč velikonočni zajček
srbsko Ускрс, Васкрс, Uskrs, Vaskrs uskršnji zeka, ускршњи зека
špansko Pascua, Pascua Florida, Domingo de Pascua, Domingo de Resurrección, Domingo de Gloria conejo de Pascua
švedsko Påsken påskharen
turško Paskalya Paskalya Tavşanı
ukrajinsko Вели́кдень, Пасха, Воскресі́ння Христо́ве Великодній заєць

torek, 11. april 2017

Plagiatorstvo (2)

© PaperRater
Plagiatorstvo je goljufija, hotena ali povzročena iz površnosti in pogosto tudi neznanja, ki obsega tako krajo intelektualnega dela nekoga drugega kot tudi kasnejše prikrivanje tega dejstva. Prisvajanje celotnega dela še nekako sprejemamo in razumemo kot plagiatorstvo (npr. t.i. literarna kraja), pri kopiranju in uporabi delov, odlomkov, idej pa se pogosto spozabljamo in spregledamo resnost dejanja (Wikipedia ima med navodili za avtorje prav posebno poglavje, namenjeno t. i. copy & paste "metodologiji"). Plagiatorstvo namreč predstavljajo vse oblike prisvajanja in nespoštovanja tujega avtorskega dela, zlasti pa predstavljanje tujega dela kot lastno. Sem sodi tudi kopiranje oziroma prepisovanje tolikšne količine besedila ali idej iz drugega vira, da predstavljajo večji del novega dela, ne glede na to, ali je vir korektno naveden ali ne. (Kaj več o plagiatorstvu in njegovem preprečevanju glej Kanič, I: Plagiatorstvo in njegovo preprečevanje, Knjižničarske novice 9/10, letnik 26 (2016), str. 7-11; prosto dostopno brez gesla tudi v formatu HTML).

Pred kratkim smo v objavi Plagiatorstvo na blogu že spregovorili o rabi slovenskih terminov plagiat, plagiator, plagiatorka, plagiatorstvo, plagiarizem, plagirati, plagiirati, plagiatorski, samoplagiat, samoplagiatorstvo, plagiatstvo, plagiatirati, plagiranje, plagiran, plagirajoč in protiplagiatorski ter prikazali ustreznike za termina plagiat in plagiator v 31 drugih jezikih. Tokrat poglejmo izraze, ki se uporabljajo v zvezi s plagiatorstvom v sobesedilu.

Prominentni profesor jezikoslovja na Univerzi v Birminghamu Wolfgang Teubert je strnil svoj pogled na pomen in vlogo sodobnih računalniških jezikovnih tehnologij v kratko trditev: "Dandanes je korpus osnovni vir skoraj vsakomur, ki se ukvarja z jezikoslovjem. Nobena introspekcija si ne more lastiti verodostojnosti brez preverjanja v avtentičnem jezikoslovnem gradivu. Korpusna analiza je postala ključni element skoraj vseh jezikoslovnih študij." (Teubert, W. (2005). My version of corpus linguistics. International Journal of Corpus Linguistics, 10 (1), 1–13.). V jezikoslovju je besedilni korpus velika in strukturirana zbirka avtentičnih besedil, navadno grajena, hranjena in obdelana računalniško, nastala po vnaprej določenih merilih in z določenim ciljem ter opremljena z orodji, ki omogočajo večplastno iskanje jezikovnih podatkov. Korpuse se uporablja za statistične analize pisanega in/ali govorjenega jezika, za preverjanje pojavitev besed in besednih zvez ali pa za potrditev lingvističnih pravil v določenem jeziku. So tudi nepogrešljivo in nadvse koristno orodje ob pripravi splošnih in tudi terminoloških slovarjev, zato jih že nekaj let gradimo in uporabljamo za proučevanje bibliotekarske terminologije. Tokrat bomo uporabili korpusno orodje za vizualizacijo sopojavljanja besed in terminov v besedilih.

Vizualizacija, to je slikovna predstavitev, z oblakom besed najbolj nazorno prikaže, s katerimi besedami se termin najpogosteje srečuje v sobesedilu splošnega in/ali strokovnega jezika. Za vizualizacijo jezikovnega okolja, v katerem se pojavlja termin plagiat, smo uporabili dva zelo obsežna referenčna korpusa, slovenskega in angleškega. Specializiranega korpusa bibliotekarstva ni bilo mogoče uporabiti, ker je pojavnost terminov plagiat in plagiatorstvo premajhna (bibliotekarji o tem pač ne pišemo). V obeh jezikih se ob plagiatu pojavljajo besede ponaredek, prepisovanje, ponarejanje, koruptivnost, goljufija, oškodovanje, varanje, okoriščanje, oškodovanje ipd. Zelo podobno sliko dajejo tudi referenčni korpusi drugih jezikov, na primer nemški, francoski in hrvaški.


Oblak besed, ki se pojavljajo v sobesedilu z besedo plagiat v korpusu Slovenian Web 2015 (830 milijonov besed).


Oblak besed, ki se pojavljajo v sobesedilu z besedo plagiarism v korpusu English Web 2013 (19,6 milijarde besed).

Po članku Plagiatorstvo in njegovo preprečevanje povzemamo tudi kratek glosarček terminov, ki spremljajo plagiatorstvo:

avtorska pravica (ang. copyright) – pravica avtorja, da premoženjsko izkorišča svoje delo, da je priznavan in navajan kot avtor (materialna avtorska pravica, moralna avtorska pravica, male avtorske pravice, velike avtorske pravice)
avtorsko delo (ang. copyright work) – duhovna stvaritev s področja umetnosti, znanosti in drugih področij duhovne ustvarjalnosti neglede na vrsto, način in obliko izražanja
avtorstvo (ang. authorship) – dejstvo, da je oseba izvirni avtor dela
bibliografski citat (tudi: citat, bibliografska navedba, bibliografska referenca, referenca) (ang. bibliographic citation, reference) – navedba bibliografskih podatkov o dokumentu, publikaciji v drugem dokumentu, publikaciji zaradi identifikacije citiranega dela, publikacije
citat (tudi: navedek) (ang. citation, quote) – besedilo, del besedila, ki je naveden dobesedno
citiranje (tudi: navajanje) (ang. citing, quoting, referencing) – 1. dobesedno podajanje dela drugega besedila, praviloma z navedbo vira; 2. podajanje bibliografskih podatkov o dokumentu, publikaciji, npr. citiranje literature
intelektualna lastnina (ang. intellectual property) – intelektualna stvaritev, ki se jo lahko zaščiti z avtorskimi pravicami
javna domena (ang. public domain) – delo v javni domeni lahko uporabi vsakdo, ne da bi moral zaprositi za to pravico ali plačati kakršno koli odškodnino. V elektronskem okolju pogosto dela z licenco CC. Tudi dela v javni domeni je treba ustrezno citirati.
kršitev avtorskih pravic (ang. copyright infringement) – prilaščanje oz. neupravičeno izkoriščanje materialnih ali moralnih avtorskih pravic nekoga drugega
namerno plagiatorstvo (ang. intentional plagiarism) – uporaba celotnega dokumenta ali njegovih delov in njegovo predstavljanje kot lastno delo. Sem sodi tudi kraja obsežnejših zamisli
navajanje (tudi: citiranje) (ang. citing, quoting, referencing ) – 1. dobesedno podajanje dela drugega besedila, praviloma z navedbo vira; 2. podajanje bibliografskih podatkov o dokumentu, publikaciji, npr. citiranje literature
navedek (tudi: citat) (ang. citation, quote) – besedilo, del besedila, ki je naveden dobesedno
nenamerno plagiatorstvo (ang. unintentional plagiarism) – površno, nepravilno ali pomanjkljivo citiranje, ki lahko povzroči pri bralcu napačno sklepanje o pravem avtorju ali onemogoči njegovo prepoznavanje
parafraziranje (ang. paraphrasing) – preoblikovanje krajšega besedila ali njegovega dela z drugačnimi besedami, stavčnimi konstrukcijami, pogosto zaradi pojasnjevanja oz. lažjega razumevanja
plagiator (ang. plagiarist, plagiary) – kdor prevzame, si prisvoji tuje delo in ga objavi, prikaže kot svoje lastno
plagiatorstvo (ang. plagiarism) – vsi načini prisvajanja katere koli oblike tujega avtorskega dela in nespoštovanja moralnih pravic avtorja oz. predstavljanje njegovega dela kot svoje lastno
poštena raba (ang. fair use) – nadaljnja uporaba avtorskega dela tako, da so spoštovane vse pravice avtorja
povzemanje (ang. summarizing) – skrajšana predstavitev izvirnega dela besedila, navadno z drugimi besedami in poenostavljeno
priznavanje avtorstva (ang. authorship recognition) – ustrezno, pravilno in prepoznavno navajanje avtorja in njegovega dela tako, da je povsem jasno, kdo ima zanj zasluge
soavtorstvo (ang. co-autorship) – avtorstvo dveh ali več avtorjev istega, v sodelovanju pripravljenega dela
spletno plagiatorstvo (ang. Internet plagiarism) – kopiranje in nalaganje celotnih člankov in drugih dokumentov ali njihovih delov (slike, videoposnetki, grafikoni, tabele in podobno) s spleta ter njihovo nadaljnje objavljanje brez ustrezne navedbe avtorja
splošno znano dejstvo (ang. common knowledge) – dejstvo, ki ga pozna širši krog ljudi in ga navadno obravnava že večje število strokovnih, znanstvenih del, oz. zanj lahko trdimo, da je splošno znano (npr. Evro je bil uveden v Sloveniji kot uradna valuta 1. januarja 2007)

sreda, 05. april 2017

Plagiatorstvo

© Madmagz

Študijska in raziskovalna dejavnost zahtevata stalen stik in tesno povezanost z znanjem ter zamislimi drugih ljudi, beremo njihova besedila, poslušamo njihova predavanja, z njimi razpravljamo in njihove misli vključujemo v svoje pisanje. Ob tem sta nujno potrebna spoštovanje njihovega dela in nedvoumno priznavanje njihovega deleža v našem prispevku. Uporaba teh idej in besedil brez jasne navedbe vira informacij ter deleža in zaslug drugih avtorjev ni dopustna, v akademskem okolju še najmanj. Nekorekten odnos do intelektualne lastnine in njeno prisvajanje, pa naj bo to namerno kot kraja ali nenamerno zaradi nepoznavanja in iz površnosti, je eden večjih problemov informacijske družbe, ki se ga mnogo premalo zavedamo. Plagiatorstvo pogosto razumevamo zelo poenostavljeno samo kot kopiranje vsebine drugega dela v celoti ali uporabo izposojenih idej nekoga drugega, vendar izraza kopiranje in izposojanje nehote prikrivata resnost prestopka.

Zanimiva je zgodovina plagiatorstva, ki je dobilo negativno oznako nemoralnega dejanja v Evropi šele v 18. stoletju. Pred tem so skozi vso zgodovino civilizacije avtorje in umetnike vzpodbujali h kar se da vernemu posnemanju mojstrov in vzornikov, da bi se izognili "nepotrebnemu izumljanju". Nov moralni koncept obsojanja takega početja se je razvil najprej v akademskem okolju, nato še v novinarstvu. Danes je plagiatorstvo akademska sleparija in sramota, v novinarstvu pa kršitev novinarske etike, v obeh primerih z resnimi posledicami. V umetnosti so stvari še vedno precej drugačne, delno zaradi še vedno prisotne težnje po (študioznem) posnemanju mojstrov preteklosti in sodobnosti, delno pa zaradi mnogo bolj nedoločljive podobnosti med izvirnikom in plagiatom. Izrezovanje in ponovna uporaba (po domače copy & paste) dokumentov ali njihovih delov z internetnih strani je postalo "tolerirani" fenomen današnjih dni, ki se ga večji del pišočih in drugače ustvarjajočih pogosto sploh ne zaveda oziroma mu pripisuje povsem minorni pomen. Na razpolago so celo brezplačna računalniška orodja, namenjena prav takemu početju (programiranemu generiranju naročenih besedil ob uporabi fragmentov že objavljenih avtorskih besedil) in v svojem oglaševanju to prav ponosno poudarjajo. Žal gre danes vse prepogosto za besedila ali dele besedil, slike, zvočne in videoposnetke, ki jih množice brez slabe vesti javno predstavljajo kot svoje ali "pozabijo" povedati, da niso njihovo delo. Cele spletne strani in objave na blogih se nenadoma pojavljajo kot delo "novega avtorja" in pod njegovim imenom in brez kakršne koli omembe izvirnega vira ali avtorja. (Da ne bom zagrešil samoplagiata, moram priznati, da je zgornje besedilo vzeto iz uvoda mojega daljšega besedila Plagiatorstvo in njegovo preprečevanje, objavljenega v Knjižničarskih novicah 9/10, letnik 26 (2016), str. 7-11; prosto dostopno brez gesla tudi v formatu HTML).

Slovenski etimološki slovar razlaga prihod besede plagiat v slovenski jezik takole:


V slovenščini je na tej osnovi nastala besedna družina terminov plagiat, plagiator, plagiatorka, plagiatorstvo, plagirati (redko plagiirati), plagiatorski, samoplagiat, samoplagiatorstvo, SSKJ in SP navajata tudi plagiatstvo, Besedišče slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki pa še plagiatirati, plagiranje in Presisov večjezični slovar (Termania) plagiran, plagirajoč, vsi ti se zelo redko uporabljajo. Najnovejša skovanka iz te družine je zagotovo protiplagiatorski, ki se praviloma pojavlja v besedni zvezi protiplagiatorski program. Poleg tega lahko zasledimo v rabi še plagiarizem, za katerega pa menim, da je manj ustrezen in je bil enostavno prevzet iz angleškega jezika (ang. plagiarism). Uporabljajo se torej vsi trije izrazi (plagiatorstvo, plagiarizem in plagiatstvo), vendar pa bi glede na terminološko načelo ustaljenosti vsekakor dali prednost najbolj uveljavljenemu in ustaljenemu terminu plagiatorstvo. Takega mnenja so tudi svetovalci Terminologišča, ki smo jih poprosili za nasvet, to rešitev so izbrali tudi avtorji Slovenskega medicinskega slovarja na portalu Termania.

Še plagiat in plagiator v nekaterih tujih jezikih:

slovensko plagiat plagiator
albansko plagjiaturë plagjiat
angleško plagiarism plagiarist, plagiary
bolgarsko плагиат плагиатор
češko plagiát; plagiace plagiátor
dansko plagiering plagiator
esperanto plagiato verkoŝtelisto
estonsko plagiaat; loomevargus, plagieerimine plagiaator
finsko plagiaatti; plagiointi plagioija, plagiaattori
francosko plagiat plagiaire
grško λογοκλοπή λογοκλόπος
hrvaško plagijat plagijator
islandsko ritstuldur (ritþjófar)
italijansko plagio plagiario
katalonsko plagi plagiari
latovsko plaģiāts; plaģiātisms plaģiators
litvansko plagiatas, plagijavimas plagiatorius
madžarsko plágium; plagizálás plagizáló, plagizátor
makedonsko плагијат плагијатор
nemško Plagiat Plagiator
nizozemsko plagiaat; letterdieverij plagiaris, letterdief, naschrijver, plagiator
norveško plagiat plagierer, plagiator
poljsko plagiat plagiator
portugalsko plágio plagiarismo, plagiato plagiador, plagiário
romunsko plagiatul, plagiat plagiator
rusko плагиат плагиатор
slovaško plagiát; plagiátorstvo plagiátor
srbsko плагијат, plagijat плагијатор, plagijator
špansko plagio plagiario, plagiador
švedsko plagiat, plagiering plagiator
turško intihal, aşırma, aşırmacılık aşırmacı, çalıntı yapan kişi
ukrajinsko плагіа́т плагіатор

York St John University o plagiatorstvu v akademskem okolju

Ta objava ima tudi nadaljevanje.

sobota, 01. april 2017

Prvoaprilska šala

Prvi april je zaznamovan kot poseben dan, ko je dovoljeno lagati in se s potegavščinami ponorčevati iz svojih bližnjih pa tudi manj bližnjih . . . Ta običaj, čeprav ne vedno ob istem datumu, je znan menda še iz predantičnih časov, pa tudi stari Rimljani so praznovali marčevsko enakonočje s praznikom Hilaria, ki je bil bolj vesele in norčave narave. Zgodovina nejasno pripisuje zasluge za ta dan tudi Chaucerju, ki naj bi v Canterburyjskih povestih eno od zgodb, kjer lisica opetnajsti petelina, postavil na 1. april, kritiki pa trdijo, da je v resnici prepisovalec Chaucerjeveda besedila zamočil pri datumih in naj bi šlo za mesec maj. V Srednjem veku so po starem koledarju v večjem delu Evrope praznovali novo leto 25. marca, iz njih pa so se seveda norčevali tisti, ki so praznovali 1. januarja in jih imenovali za norce - Fools´ Day se je za 1. april v angleščini ohranil do danes. Komedija zmešnjav torej že pri sami opredelitvi tega pomembnega "praznika".

Norčavi prizvok je povezan s tem datumom skoraj povsod po svetu, čeprav na različne načine, kar odraža tudi njegovo poimenovanje. V Italiji in francosko govorečih državah je povezan z ribo, od tod vzklik "aprilska riba" in običaj, da osmoljencu na hrbet prilepijo iz papirja izrezano ribo. Skoraj povsod pa je navada, da na ta dan tudi sicer zelo resni mediji objavijo kako izmišljeno, vendar na videz dovolj verjetno in po možnosti provokativno zgodbo, ki ji ljudje nasedejo in jo verjamejo. Nekaj "največjih" prvoaprilskih šal iz svetovnih medijev si lahko ogledate tukaj.

Kako pa se imenuje prvoaprilska šala v nekaterih tujih jezikih?

angleško April Fool joke, April Fool's Day Hoax
bolgarsko първоаприлска шега
češko aprílový žert
dansko aprilsnar
estonsko aprillinalju
finsko aprillipila, aprilli
francosko poisson d’avril
grško αστείο Πρωταπριλιά
hrvaško prvotravanjska šala
islandsko aprílhlaup
italijansko pesce d'aprile
katalonsko peix d'abril
madžarsko április bolondja
makedonsko првоаприлска шега
nemško Aprilscherz
nizozemsko1 aprilgrap, aprilgrap, aprilvis
norveško aprilspøk
poljsko pierwszokwietniowy żart, żart na prima aprilis
portugalsko peça do Dia da Mentira
romunsko păcăleală de 1 aprilie
rusko первоапрельская шутка
slovensko prvoaprilska šala, prvoaprilska potegavščina
srbsko првоаприлска шала, prvoaprilska šala
špansko la broma de abril, pez de abril, pescado de abril, inocentada
švedsko aprilskämt
   

torek, 28. marec 2017

Buzzword?


© Shutterstock
V angleščini se za novo, priljubljeno in modno, pogosto kar pretirano popularno besedo, ki navadno izhaja iz kakega specializiranega področja in zato zveni kot pomembna, tehnična beseda, uporablja simpatična beseda buzzword. Sestavljena je iz besede buzz, ki ima več pomenov, najpogostejši so brenčanje, brnenje, šumenje, govorice oz. nekaj, ob čemer ti "zazvoni", in word oziroma slovensko beseda. Njen glavni namen je, da govorec narediti čim večji vtis na laike, v besedilu pa je dostikrat povsem redundantna in sporočilno brez vrednosti. Za določen čas, lahko tudi krajši, postane zelo priljubljena, nekatere potem izginejo, kakšna pa se lahko v jeziku kasneje tudi ugnezdi. Modne besede pogosto izhajajo iz tehničnih terminov, vendar je večina strokovnega pomena iz njih odstranjena. Izvirajo lahko tudi iz žargona, akronimov in neologizmov. Politični, poslovni in jezik oglaševanja so še posebej dovzetni za tovrstne besede, ki se kot mašilo pojavljajo povsod, tudi tam, kjer nimajo kaj iskati. Sinergija, dinamično, kiber, strategija, "misliti zunaj okvirjev" ipd. so primeri, tudi globalizacija je tipičen buzzword, modna floskula, ki se veliko uporablja, v večini besedil pa nima dovolj jasnega pomena. Lansko leto so bili buzzword na primer startupi, top šit ipd. V angleščini imenujejo kombinacijo dveh ali več takih besed tudi buzz phrase.

Buzzword je navadno kaj od naslednjega:

  • beseda, povezana z določeno novo, popularno, modno dejavnostjo oz. temo, ki je postala na hitro zelo priljubljena,
  • izmišljena beseda, ki naj bi poenostavila pogovore o novih tehnologijah,
  • modna beseda, besedna zveza, ki se uporablja bolj za to, da naredi vtis kot da bi kaj pojasnila, in spominja na besedno mašilo,
  • tehnični termin, katerega pomen razume le majhna skupina ljudi, in niti ni predvideno, da ga bi razumeli tudi neposvečeni,
  • beseda, besedna zveza, ki dobi večji pomen s ponavljanjem ali rabo v določenem kontekstu,
  • beseda iz tehničnega žargona, ki jo nepravilno uporabljajo ljudje, ki niso iz stroke in ki se navidezno zelo spoznajo na področje, zaradi česar pogosto izgubi svoj pravi pomen.

Kot pogosto, imamo tudi pri slovenjenju tega termina že nekaj časa težave. V rabi je več izrazov, venda se noben od njih ni prav zares prijel: modna beseda, zveneča modna beseda, beseda enodnevnica, priljubljena beseda, krilatica, brenčavka, buzzword. Kaj pa uporabljate vi?
Podobno je tudi v nekaterih drugih jezikih, kjer ni kake posebne odločnosti za določen izbran termin:

angleško buzzword
češko módní slovo, módní pojem, buzzword
dansko modeord
estonsko sőnakőlks
finsko muotisana
francosko slogan, mot à la mode, buzzword
grškoδημοφιλής φράση ή λέξη
hrvaško pomodna riječ
italijansko termine alla moda
litvansko madingas žodis, populiarus posakis
latovskopopulārs vārds
madžarsko hívószó ,felkapott szakkifejezés, divatos szakkifejezés
makedonsko помодарски збор
nemško Modewort, Schlagwort
nizozemsko sleutelwoord, buzzwoord, zoemwoord
norveškomoteord, yndlingsord, slagord
poljsko buzzword, hasło dnia, modne powiedzonko, popularne słowo, popularny zwrot, modne słowo, mowa-trawa
portugalsko termo da gíria, palavra da moda, palavra de ordem
rusko модное слово, гламурная лексика, умные слова, модное выражение
slovaško heslo, módne slovo, buzzword
slovensko modna beseda, zveneča modna beseda, beseda enodnevnica, priljubljena beseda, krilatica, brenčavka
srbsko (zvučna reč, звучна реч)
špansko palabra de moda, expresión en boga
švedsko modeord, trendord, slagord, buzzword
ukrajinsko модне слово

torek, 28. februar 2017

Dvajset letnikov revije Knjižnica na spletu

Revija Knjižnica je znanstvena revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti, izdajata jo Zveza bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS) in Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK). Z izidom zadnje lanske številke bo Knjižnica zaključila šestdeseti letnik, saj izhaja že nepretrgano in vztrajnoo od leta 19957. Velik napredek pri zagotavljanju dostopnosti revije Knjižnica slovenskim bibliotekarjem je bila postavitev njene spletne različice leta 2000, najprej na lastnem strežniku, kasneje pa na spletnem mestu s podporo sistema Open Journal System (OJS), kjer so sedaj objavljene tekoče številke, ob njih pa še arhiv revije nazaj do leta 2000. Del arhiva člankov za obdobje 1997-2011 je še vedno dostopen na starem spletnem mestu, ob tem pa tudi celotno bibliografsko kazalo za obdobje 1957-2011. Digitalizirani so bili tudi članki iz obdobja 1956-1996, vendar so omejeno dostopni samo na posebnih računalnikih v čitalnici NUK, saj (še) niso urejena avtorskopravna vprašanja z avtorji. Vseh šestdeset letnikov (skupaj 2479 člankov) je arhiviranih na portalu dlib.si, vendar pred letom 1997 omejeno dostopnih samo v NUK-u.

V zadnjih dvajsetih letih je tako v elektronski izdaji Knjižnice izšlo skoraj sedemsto objav, prosto dostopnih na spletu, od tega dobrih šeststo strokovnih in znanstvenih člankov. O čem so pisali? Najpogostejše ključne besede so splošne knjižnice, knjižnice, bibliotekarji, visokošolske knjižnice, bibliotekarstvo, digitalizacija, katalogizacija, biografije, Narodna in univerzitetna knjižnica, uporabniki, knjižničarji, knjižnični fondi, statistični podatki, informacijska pismenost, standardi, šolske knjižnice, založništvo, iskanje informacij, zasebne knjižnice, knjige . . .

Ključne besede so zbrane v spodnjem oblaku besed (večje črke, večja pogostost ključne besede).


© Wordle

Z nekaj sreče bo obširnejša jezikovna in terminološka analiza člankov zadnjih dvajsetih let objavljena v prvi letošnji številki revije Knjižnica.

nedelja, 19. februar 2017

Mednarodni dan maternega jezika

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo Unesco je razglasila 21. februar za mednarodni dan maternega jezika. Letos bo posvečen materinščini kot pomembnemu gradniku kakovostnega izobraževanja in večjezičnosti za prihodnost. Združeni narodi praznujejo mednarodni dan maternega jezika kot praznik raznolikosti in pestrosti jezikov po svetu in v spomin na ubite študente, ki so 21. februarja 1952 v Bangladešu v protestih zahtevali uradno rabo svojega maternega jezika, to je bengalščine. Skladno s cilji Unescove Agende 2030 so tema letošnjega mednarodnega dne maternega jezika kakovostno izobraževanje, jezik/jeziki poučevanja in koristi za prihodnost, ki jih prinaša izobraževanje v globalnem mnogojezičnem okolju. Poudarjen je izjemen pomen ustreznega jezika poučevanja v zgodnjih letih šolanja, navadno je to materni jezik. Osnovno izobraževanje v maternem jeziku nedvomno močno dvigne kakovost učenja in učnih dosežkov s poudarkom na razumevanju in ustvarjalnosti, ne pa samo na ponavljanju in pomnjenju. V ta namen so vsako leto organizirani različni dogodki, srečanja in seminarji (npr. International Mother Language Day 2017), na Facebooku pa je tudi posebna družbenokulturna spletna stran.

Evropa je jezikovno zelo razgiban in bogat prostor in prav jezik je ena najbolj prepoznavnih prvin identitete in kulture. Z vstopom Hrvaške je sedaj v EU 24 uradnih jezikov. Jezikovna pisanost in različnost v EU je zato dejstvo in sodelovanje z drugače govorečimi je neizogibno del našega vsakdanjika. Zato je eno izmed vodilnih načel EU na področju kulture in izobraževanja prizadevanje, da naj bi vsakdo poleg maternega govoril še vsaj dva tuja jezika.

Po Unescovih podatkih naj bi bilo na svetu med šest in sedem tisoč jezikov, v Evropi je 76 različnih jezikov. Mnogim jezikom po svetu grozi možnost izumrtja, najbolj tistim, ki jih govori le še majhna skupina ljudi (ponekod le še ena oseba ali ena družina!) in seveda tistim, ki nimajo zapisane oblike. Po nekaterih ocenah naj bi v povprečju vsaka dva tedna izginil vsaj en jezik. Pa tudi med tistimi manj ogroženimi kar devet desetin jezikov sploh ni zastopanih na svetovnem spletu. Slovenščina sodi po številu govorcev v prvo polovico evropskih jezikov – uvrščena je na 34. mesto – in po nobenem od kriterijev ne sodi med ogrožene jezike.

Materni jezik večine prebivalcev Slovenije je slovenščina, ki je postala 25. junija 1991 tudi državni jezik RS. Je uradni jezik v Sloveniji in Evropski uniji ter na območjih manjšin v Italiji, Avstriji in na Madžarskem.

Poglejmo, kako imenujejo materni jezik v nekateri evropski jezikih:

angleško mother tongue, first language, mother language, native language, heritage language, language of origin, arterial language
bolgarsko първи език , майчин език, родният език
bosanskomaternji jezik
češko první jazyk, rodný jazyk, mateřský jazyk
dansko modersmål, førstesprog
esperanto gepatra lingvo, denaska lingvo
estonsko emakeel, esimene keel
finsko äidinkieli, ensimmäinen kieli, ensiksi opittu kieli
francoskolangue maternelle, langue d'origine, langue première, langue natale
grško πρώτη γλώσσα , μητρική γλώσσα, γλώσσα καταγωγής
hrvaško materinski jezik, materinji jezik, prvi jezik
islandsko móðurmál
italijansko madrelingua, lingua materna, lingua madre, prima lingua
katalonsko llengua materna
latovsko dzimtā valoda
litvansko gimtoji kalba, pirmoji kalba
madžarsko anyanyelv, első nyelv
makedonsko мајчин јазик
nemško Muttersprache, Herkunftssprache, Erstsprache
nizozemsko moedertaal, eerste taal
norveško morsmål
poljsko język ojczysty, język pierwszy, język wyjściowy
portugalsko língua materna, língua nativa
romunsko limbă maternă, prima limbă însușită
rusko родно́й язы́к
slovaško materinský jazyk, materčina, materinčina, materinská reč
slovensko materni jezik, materinščina, prvi jezik
srbsko матерњи језик, maternji jezik
špansko lengua materna
švedsko modersmål, förstaspråk
turško anadili
ukrajinsko рі́дна, матери́на, матери́нська, ма́тірня мова

četrtek, 02. februar 2017

Hešteg, haštag ali ključnik?

© Children’s Mental Health Network

Pri pisanju uporabljamo poleg črk in najpogostejših znakov (npr. ločila) tudi nekatere posebne znake, ki so se v računalniškem in mobilnem okolju zasidrali v naš vsakdan. Taka sta na primer @ in #. Brez njiju ne moremo več živeti in normalno funkcionirati, že leta ju uporabljamo, vendar smo ob njunem poimenovanju še vedno zadržani če ne celo nesrečni (o poimenovanju nekaterih znakov smo tukaj že pisali: Kako se imenujejo nekateri znaki?). V rabi sta najpogostejši poimenovanji afna in lojtra, vendar marsikdo s tem ni zadovoljen in predvsem za # še pogosto slišimo in tudi beremo izvirno angleško poimenovanje hash, izg. [hæʃ].

Če naj bo stvar zanimiva, je treba seveda še nekoliko zaplesti. Že leta uporabljamo angleški termin tag in ga bolj ali manj neuspešno slovenimo kot oznaka, značka, metaoznaka in še kaj, pri tem pa preradi pozabimo, da so bili že desetletja pred tem v nekaterih strokah (npr. bibliotekarstvo, dokumentalistika) v rabi slovenski termini oznaka, vsebinska oznaka, tematska oznaka, predmetna oznaka, ki pa marsikomu niso bili dovolj fensi in jih je nadomestil tag, izg. [tæɡ], pa potem seveda še cela družina izpeljank (tegirati ali tagirati, tegiran ali tagiran ipd., tudi o tem smo že pisali v sestavku Tag in tagiranje ali teg in tegiranje . . . ali morebiti kako drugače?).

Zgoraj opisana termina smo združili v enega novega in dobili hashtag, izg. [ˈhæʃtæɡ], to je oznako, ki jo uvaja znak #. Hashtag se uporablja za kategorizacijo vsebin in zasledovanje tematik na družbenih omrežjih. Začelo se je s Twitterjem, ki je leta 2009 uvedel tako označevanje svojih popularnih in udarnih vsebin, kmalu pa so hashtagging (označevanje s temi oznakami) prevzeli tudi uporabniki. Danes je uporaba teh oznak za vsebino objav doma na večini družbenih omrežij, poznajo jih npr. Google Plus, Instagram, Facebook, Pinterest, Tumblir ipd. Avtor lahko označi vsebino objave z eno ali več oznakami, vendar pretiravanje v njihovem številu ni priporočljivo, saj postane opis nepregleden in iskanje neučinkovito. Drugi uporabniki lahko z iskanjem teh oznak zasledujejo želene objave. Nekaj v zadnjem času popularnih oznak je na primer #ilka, #tinamaze, #Trumpism, #freemalania, #mislovenci ipd.

Pred kratkim sem pisal o posebnih znakih v naslovih knjig in drugih objav ter avtorski svobodi pri takem "oblikovanju" besedila, tokrat sem našel knjigo, ki ima v naslovu znak # in bi lahko razumeli #Rovinj full of art kot metaoznako, npr. za Twitter, Instagram ipd. Katalogizatorji tega v katalogu niso označili, zato so pa naslov skupaj s tem znakom vpisali v iskljivo opombo oz. med druge naslove.:

Pa še nekaj besed o slovenskem poimenovanju. Že oba sestavna dela (hash in tag) sta povzročala terminološke težave, sedaj skupaj pa še toliko bolj. Resnici na ljubo se v govoru in pisnih besedilih najpogosteje pojavlja hashtag z izvirno angleško izgovorjavo. Poskusov slovenjenja je bilo dosti in termin lahko najdemo tudi v nekaterih slovarjih (npr. Islovar, Termania, Razvezani jezik, Pons, tudi evropska terminološka baza IATE), več je bilo obsežnih razprav v nekaterih skupinah na Faceboouku. Predlogov in poskusov slovenjenja je bilo dovolj (npr. ključnik, metaoznaka #, hešteg, heštag, lojtra, oznaka, tematska oznaka, označevalec, značka, ključna beseda, zbiraj, povezovalnica, sledilnica, povezava na tviterju, iskalnica, lojtrišče), vendar se prav zares nobeden od njih (še) ni prijel.

Nekaj nejasnosti in nedoslednosti se pojavlja tudi zato, ker marsikdo enači termina hash (samo #) in hashtag (# in beseda, ki opisuje vsebino, npr. #terminologija), kar seveda ni ustrezno in je celo zavajajoče. Se pa pojavlja v razpravah in tudi kakem slovarju.

Poglejmo, kako rečejo ključniku v nekaterih drugih jezikih:

angleško hashtag
bolgarsko хаштаг
češko hashtag
dansko hashtag
estonsko teemaviide
finsko tunniste , avainsana, aihetunniste, hashtag
francosko mot-dièse, mot-clic, hashtag
grško ετικέτα, χάσταγκ
hrvaško hashtag
islandsko kassamerki, myllumerki
italijansko hashtag
katalonsko etiqueta
latovsko atsauces tags, tēmturis, haštags, mirkļbirka
litvansko saitažodis
madžarsko címke
nemško Hashtag
nizozemsko hashtag
norveško emneknagg
poljsko hasztag
portugalsko etiqueta, marcador, hashtag
romunsko hashtag
rusko хештег, хэштег (метка), хэш-тег
slovaško hešteg, hashtag
slovensko ključnik, metaoznaka #, hešteg, heštag, lojtra, oznaka, tematska oznaka, označevalec, značka, ključna beseda, zbiraj, povezovalnica, sledilnica, povezava na tviterju, iskalnica, lojtrišče
srbsko hashtag, хасхтаг
špansko etiqueta, hashtag
švedsko hashtagg
turško hashtag (diyez-etiketi)
ukrajinsko хештег, гештеґ

torek, 24. januar 2017

Simpozij urednikov Islovarja

uredník tudi urédnik -a m (í; ẹ̑) kdor dela, naredi, da dobi objavi namenjeno besedilo, gradivo ustrezno obliko, razporeditev: postati urednik na radiu, pri časopisu; urednik televizijske oddaje, knjižne zbirke / dežurni, glavni urednik; glasbeni, športni urednik; odgovorni urednik ki je ob pogojih zakona odgovoren za objavljene informacije; tehnični urednik ki objavi namenjena besedila, gradivo tehnično ureja; urednik fotografije
jezikosl. kdor v pisni obliki pomensko, oblikovno, stilno razčleni geslo za objavo v slovarju

simpózij -a m (ọ́) 1. zborovanje, sestanek, na katerem strokovnjaki razpravljajo, se posvetujejo o določeni temi: udeležiti se simpozija; organizirati simpozij; sodelovati na simpoziju; simpozij o srčnih boleznih, varstvu okolja / dvodnevni, mednarodni simpozij; strokovni, znanstveni simpozij // ekspr. udeleženci takega zborovanja, sestanka: simpozij je analiziral zlasti probleme izobraževanja
2. pri starih Grkih gostija, pojedina, pri kateri se je razpravljalo o čem pomembnejšem: pri simpoziju so se nekateri gostje opili
um. kiparski simpozij organizirano začasno skupno bivanje in delo kiparjev

Islovar je terminološki slovar informatike, razlagalni in informativni slovar, ki strokovno izrazje pomensko in jezikovno opisuje, vrednoti in kateremu so dodani angleški ustrezniki.
Slovar zajema informacijsko izrazje, to je temeljno izrazje informatike, informacijske tehnologije in telekomunikacij, pa tudi posebnih področij, kot so podatkovne baze, uporabniški vmesniki, poslovna informatika, objektna tehnologija, umetno zaznavanje in sociološki vidiki. Besed splošnega pomena Islovar ne vsebuje.


O Islovarju smo ob njegovi desetletnici na straneh bloga Bibliotekarska terminologija že pisali, prav tako lani poleti ob veliki prenovi slovarja. Sestavlja in dopolnjuje ga že od leta 2000 Jezikovna sekcija Slovenskega društva INFORMATIKA (SDI), pisana skupina urednikov, v preteklem letu je bilo na različnih stopnjah slovaropisnega dela in priprave slovarja aktivnih dvajset sodelavcev. To so sodelavci različnih profilov od visokošolskih profesorjev in strokovnjakov iz prakse do prevajalcev pa tudi bibliotekarjev in slovenistov oziroma izkušenih slovaropiscev. Spletna rešitev, ki je bila lani temeljito prenovljena in postavljena na povsem nova izhodišča, ponuja urednikom številne možnosti, npr. iskanje in brskanje po slovenskem ali angleškem izrazu in po raznih s strukturo slovarja pogojenih kriterijih, vpogled v zgodovino urejanja posameznega termina, komentarje, razprave, povezave na koristne naslove in dostop do besedilnega korpusa informatike, zvočni zapis izraza, takojšnje spremembe pa seveda tudi možnost brisanja slovarskih sestavkov. Uporabnikom je poleg iskanja omogočeno tudi neposredno interaktivno dodajanje novih izrazov in razlag ter komuniciranje z uredniki ali drugimi uporabniki. Konec leta 2016 je bilo v Islovarju že 6.990 izrazov, opremljenih z razlagami in angleškimi ustreznicami, hiter pregled statistike delovanja slovarja pa pokaže, da dnevno število iskanj presega tisočaka in je bilo tako v lanskem letu okrog 390.000 iskanj. Brez dvoma velik dosežek, v Sloveniji ni podobnega terminološkega slovarja, pa tudi v tujini bi težko našli enak dosežek s tako skromnimi sredstvi.

Priprava slovarja poteka v manjših specializiranih strokovnih skupinah, nekatere se na delovnih sestankih srečujejo skoraj vsak teden, nekajkrat letno pa se zaradi usklajevanja zberemo vsi uredniki. Ko smo se odločali o poimenovanju za nas tako pomembnega največjega letnega zbora urednikov, smo naleteli na množico izrazov - kongres, konferenca, sestanek, znanstveni sestanek, simpozij, seminar, panel, panelna diskusija, okrogla miza, posvet, posvetovanje, srečanje, zborovanje, strokovno srečanje, delavnica in še kaj, kar opisuje organizirane oblike srečavanja, zbiranja ljudi s podobnimi interesi, predvsem zaradi izobraževanja, izmenjave in/ali usklajevanja mnenj, izkušenj, sprejemanja odločitev, zaključkov (tudi o teh poimenovanjih smo že pisali v objavi Simpozij, kongres, posvetovanje). Ker na srečanju razpravljamo in sklepamo o resnih stvareh, ob tem pa je to tudi prilika za skupno večerjo, navadno tam okrog novega leta, smo se malo zares in malo za šalo odločili za simpozij.

Tokrat simpozija nismo uspeli stlačiti v december, bil je prenatrpan in sodelavci preveč zasedeni na vseh mogočih koncih, zato je bil sklican 20. januarja 2017. V prijetnem lokalu na obrobju Ljubljane se je zbralo sedem urednikov, drugim čas žal ni dopuščal, da bi prišli.

 
  • Prvi del simpozija se je odvijal zelo delovno in resno po dokaj obsežnem dnevnem redu. Udeležence sta v odsotnosti predsednika SDI (ki je tudi eden od urednikov) Nika Schlambergerja pozdravila predsednik Jezikovne sekcije Tomaž Turk in glavna urednica Katarina Puc. Glavna urednica je v nadaljevanju obširno predstavila letno poročilo o dejavnostih in rezultatih delovnih skupin, v letu 2016 sta bili to dve strokovni uredniških skupin in slovaropisna skupina, ki redakcijo zaključuje. Na skupaj 32 delovnih sejah so obravnavali 23 tematsko zaključenih zbirk. Velik poudarek je bil posvečen pripravi, testiranju, konverziji in operativnemu zagonu slovarja 3.0, ki z novo rešitvijo prinaša izboljšano uporabniško izkušnjo, poleg tega pa upošteva sodobne koncepte terminografije. Pri razvoju smo sodelovali s strokovnjaki Oddelka za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki uporabljajo to novo orodje za gradnjo svojih slovarjev in tudi za poučevanje. Slovaropisna skupina je sodelovala tudi z drugimi strokovnjaki na področju terminologije, dobra izkušnja je bila udeležba dveh urednikov na Slovenskem terminološkem posvetu, kjer so se zbrali skoraj vsi za slovensko terminologijo pomembni deležniki in pripravili izhodišča za morebitno formalno sodelovanje, Islovar pa je bil večkrat izpostavljen kot primer zelo dobre prakse.
    V tem letu so na različne načine pri pripravi slovarja in slovarskega gradiva sodelovali Vladimir Batagelj, Katja Benevol Gabrijelčič, Alenka Brezavšček, Jurij Jaklič, Janez Kanič, Matjaž Kljun, Jože Kranjc, Tjaša Kuerpick, Tomaž Klobučar, Evelin Krmac, Zvonka Leder Mancini, France Mihelič, Igor Mlakar, Katarina Puc, Vladislav Rajkovič, Vanda Rebolj, Niko Schlamberger, Ljupčo Todorovski, Tomaž Turk, Vesna Videnovič, Radoslav Wechsterbach in Jerneja Žganec Gros.

  • Predsednik Jezikovne sekcije Tomaž Turk, sicer tudi urednik in eden soavtorjev uspešne prenove slovarja 3.0., je predstavil strategijo slovarja, ki bo začrtala osnovne smernice nadaljnjega razvoja slovarja in dolgoročno tudi njegovega spletnega urejanja ter morebitnega sodelovanja s podobnimi projekti. Poudarek je na učinkovitosti poteka strokovnega dela in zagotavljanju ustrezne kakovosti ter pridobivanju novih urednikov za posamezna strokovna področja, kar naj zagotovi ustreznejši zajem terminov glede na razvoj stroke in tehnologije. Glede na zahteve uporabnikov je zato nujno zagotoviti vključevanje najnovejšega, tudi šele porajajočega se izrazja.

  • Janez Kanič je predstavil načrt dela za leto 2017, ki seveda temelji na že utečenih postopkih priprave slovarskega gradiva po strokovnih delovnih skupinah, pomembni za nadaljnje delo pa bodo tudi popravki in zaključna dodelava programske podpore. Ena ključnih nalog v tem letu bo pridobivanje novih urednikov, saj je bil v preteklih letih osip urednikov precej velik in je bilo zaradi tega delo nekaterih skupin močno ovirano ali skoraj ustavljeno. Več pozornosti bo posvečeno tudi promociji slovarja in njegove uporabe za različne ciljne publike. Za terminološko delo bo pomembno tudi tekoče vzdrževanje in dopolnjevanje besedilnega korpusa DSI (korpus informatike), ki ga pripravljamo že od leta 2003 in vsebuje besedila iz zbornikov Dnevi slovenske informatike, revije Uporabna informatika in posvetovanja Dnevi slovenske uprave. Trenutno zajema že 1.641 člankov, ki obsegajo skupaj 3.7 mio. besed. Več pozornosti bo posvečeno tudi predstavitvam oziroma promociji slovarja različnim skupinam uporabnikov.
  • O predstavljenih dokumentih in najpomembnejših vprašanjih je potekala živahna razprava, sprejetih pa je bilo tudi nekaj sklepov glede pridobivanja in vključevanja novih urednikov, predstavitev slovarja in politike nabiranja terminološkega gradiva. Letno poročilo, načrt in strategija z dogovorjenimi zaključki simpozija gredo še v pregled in potrditev upravnemu odboru SDI.
Slovar je namenjen uporabnikom, zato vas vabimo, da ga uporabljate in po potrebi tudi pokomentirate! Poleg njegove uporabniške prijaznosti in funkcionalnosti seveda predvsem njegovo vsebino, to je zajete ali manjkajoče termine in njihovo ustreznost. O terminih, ki kolikor toliko sodijo v okvir bibliotekarske terminologije, lahko podebatiramo tudi na tem blogu.


Uredniki ob eni od resnih razprav in odločitev. Od leve Tomaž Turk, Jurij Jaklič, Katarina Puc, Katja Benevol Gabrijelčič
in Evelin Krmac, Zvonka Leder je že odšla, za objektivom pa Janez Kanič.


Na tejle smo pa malo bolj sproščeni, na sliki tudi Zvonka Leder in Janez Kanič, slikala je Evelin Krmac.

Ne spreglejte, da omogoča Islovar tudi poslušanje zvočne podobe iztočnic, ki jih sintetizator govora ustvari samodejno na podlagi zapisa MRPA. To možnost nakazuje ikona zvočnika ob iztočnici desno zgoraj.

četrtek, 19. januar 2017

Iskljiv in/ali iskalen?

© TechnoLawyer Blog
Pred tednom sem v članku o Velikih in malih črkah v naslovih objav (pre)drzno uporabil res bolj malo znano in domala zasmehovano besedo iskljiv v stavku: "Afna v katalogu seveda ni iskljiva (po njej ni mogoče iskati)". Prsti so za hip zastali, ko jo je bilo treba natipkati (fraza "pero je zastalo" mi je še vedno bolj pri srcu), pa sem stisnil zobe in se trmasto odločil, da tako pač mora biti in bo kar bo. In je ostala v besedilu. Ni prav lepa, grda pa tudi ne. Slovenci smo pač taki, da kaj novega težko sprejmemo, od starega pa se ne moremo posloviti. In uporabiti kaj takega v govoru je čisto kaj drugega, kot napisati črno na belem, saj se spomnite, "Verba volant, scripta manent". Beseda je dokaj nova in skuša zapolniti pomensko vrzel tam, kjer smo doslej barbarsko in povsem po nepotrebnem uporabljali angleško besedo searchable. Ta se izgovori [ˈsɜːʧəbl] in tako smo imeli searchable pdf datoteke, opombe v katalogu niso bile searchable, v OPAC-u tudi posebni znaki niso searchable . . . Seveda smo si pogosto elegantno pomagali z opisno obliko kot: pdf datoteka, po kateri se lahko išče, po opombah se v katalogu ne more iskati, s posebnimi znaki (po posebnih znakih) se v OPAC-u ne more iskati. Okoli riti v žep bi temu rekli takrat, kadar gre za koncizen strokovni jezik. Zanimivo je, da so v angleščini besedo searchable začeli uporabljati že v času, ko se je rodil slavni Shakespeare (po navedbi angleškega slovarja Oxford English Dictionary naj bi bila uporabljena že v besedilu iz leta 1558, sam slovar pa jo je vključil leta 1911), mi pa po čem takem očitno nismo imeli potrebe. Res pa je, da se je tudi v angleščini pogostost rabe tebesede izjemno povečala prav v obdobju razcveta računalniške tehnologije.

Strma rast pogostosti uporabe pridevnika searchable v pisanih besedilih (knjigah) od sredine 20. stoletja in predvsem
v zadnji dekadi. Predvidevam, da zaradi opisovanja digitalnega okolja. Vir: Google Books Ngram Viewer

1. Iskljiv

V zadnjih letih se je z razvojem sistemov in informacijskih virov, ki so searchable ali pa to niso, pokazala resna potreba po slovenski ustreznici. Sramežljivo se je ob terminu iskalni, ki predstavlja povsem drugo pomensko področje, pojavila beseda iskljiv. Besedo že nekaj časa poznam in jo tu in tam tudi previdno uporabim, čeprav se dobro spomnim časa, ko sva se s kolegico Polono na ta račun dodobra nasmejala. Beseda je ob prvem srečanju res nekoliko nenavadna, vendar z besedotvornega vidika ni z njo nič narobe. Pridevniki s pripono -ljiv, ki jo uporabljamo predvsem za tvorbo izglagolskih pridevnikov s pomenom 'tak, na katerem je mogoče izvršiti pomen glagolskega dejanja', v slovenščini niso redkost. SSKJ (ta spletna izdaja omogoča enostavnejši izpis seznamov kot tista na portalu Ternmania) jih najde osemsto in več, njihovo razlago pa uvaja s ki se da + glagol . Taki so npr. barvljív, berljív, branljív čitljív, dedljív, deljív, dobavljív, dodeljív, prevedljiv, nèosvojljív, nèosvojljív, nèozdravljív, nèrazrešljív, nèsklonljív, ukrotljív, unovčljív, uporabljív , uresničljív, zazidljív, združljív itd. Med njimi je treba seveda prepoznati tudi take, ki pomensko ne sodijo v ta krog (npr. častítljiv, mamljív, milostljív, nèobčutljív, nèpreračunljív, nèvpadljív, potrpežljív, prizanesljív, spogledljív, vabljív, vprašljiv, zmogljív ipd.). O taki tvorbi pridevnikov (na primeru zamisljiv) je tekla beseda tudi v Jezikovni svetovalnici.

Termin iskljiv je v pisnih besedilih res še redko uporabljen, najpogosteje v zvezi iskljivi pdf, iskljivi format pdf, iskljiva datoteka. Besedilna korpusa Nova beseda in Gigafida ga nista evidentirala, prav tako ga ne poznajo slovarji v sklopu slovarskega portala Fran. Navajam nekaj primerov rabe v spletnih besedilih, med drugim tudi v magistrski nalogi in uradnem dokumentu EU:

  . . . zadnja dvojna številka Jezikoslovnih zapiskov (15. letnik z letnico 2009) v iskljivem pedeefu dostopna na spletni strani. . .
. . . je izdelan kak iskljiv (torej interaktiven, ne zgolj slika) graf povezanosti . . .
Strokovno poslovne storitve . . . nudenje iskljivega spletnega oglasnega vodnika . . . nudenje iskljive spletne podatkovne baze z ocenami za kupce in prodajalce . . .
V končni podatkovni zbirki bodo vsa gradiva v obliki iskljivega .pdf
Podobno kot enkripcija z ohranjanjem vrstnega reda je tudi iskljiva enkripcija (angl. searchable encryption) aktualna predvsem zaradi . . . Iskljive enkripcijske sheme omogočajo iskanje ključnih besed nad tajnopisi skozi primerjavo enakosti dveh tajnopisov . . .
Nudenje spletne iskljive podatkovne baze s knjigami, zvočnimi knjigami, elektronskimi knjigami . . .
Velikost datoteke v neiskljivem formatu Adobe Portable Document Format (PDF) naj ne presega 30 MB.
Datoteke na tem mediju naj bodo v iskljivem formatu Portable Document Format (PDF) ali v obliki nezaščitene razpredelnice (Uradni list EU, dok 52014XC0128(03) )

Kot je razvidno iz spodnje preglednice, si tudi drugi jeziki pomagajo na različne načine. Nekateri so našli bolj ali manj posrečeno ustreznico, drugi se zopet rešujejo z opisno zvezo (po katerem je mogoče iskati oz. po katerem ni mogoče iskati), kar pogosto zasledimo tudi v slovenskih besedilih.

angleško searchable non-searchable
bolgarsko даващ възможност за търсене които не дават възможност за търсене
češko který umožňuje vyhledávání který neumožňuje vyhledávání
francosko consultable non consultable
hrvaško pretraživi nepretraživi
italijansko ricercabile non ricercabile
nemško durchsuchbarnicht durchsuchbar
nizozemsko doorzoekbaar niet-doorzoekbaar
poljsko z możliwością wyszukiwania bez możliwości wyszukiwania
portugalsko pesquisável não pesquisável
romunsko cu funcție de căutare fără funcție de căutare
rusko с возможностью поиска без возможности поиска
slovensko iskljivneiskljiv
španskoconsultable no consultable


Iskljiv tudi v Islovarju.

2. Iskalen

V slovenskem jeziku je dokaj pogosta tudi raba terminov s pridevnikom iskalni, ki pa prinaša drugačen pomen in je ustreznik angleškega search - ki se nanaša na iskanje. Angleško-slovenski slovar bibliotekarske terminologije je zajel dvanajst terminov, ki jih sloveni bodisi s pridevnikom iskalni (npr. iskalni jezik), s samostalnikom v rodilniku (npr. zgodovina iskanja) ali predlogom za (npr. sistem za iskanje). Pri tem opozarjam na slabo rešitev prvega termina v tabeli (searchable field – iskalno polje), kjer bi bilo ustrezneje "iskljivo polje" (iskalno polje je po angleško search field, search box ali search bar). Slovar je nastajal pred letom 2002 in uredniki tega vprašanja takrat še nismo ustrezno rešili.

angleško slovensko   angleško slovensko
searchable fieldiskalno polje       ! ! !   search profile iskalni profil
search cycle iskalni cikel   search question iskalno vprašanje
search duration trajanje iskanja   search request iskalna zahteva, iskalni zahtevek
search facility iskalni pripomočki   search result rezultat iskanja
search history zgodovina iskanja   search rules pravila iskanja
searching system sistem za iskanje   search service služba za iskanje informacij
search key iskalni ključ   search strategy iskalna strategija
search language iskalni jezik   search term iskalni izraz
search option iskalna možnost   search time iskalni čas
search procedure iskalni postopek      

četrtek, 12. januar 2017

Velike in male črke v naslovih objav

albansko shkrimi verzal
angleško majuscule, capital letter, upper-case letter, cap
dansko majuskel , versal, stort bogstav
esperanto majusklo, grandlitero, ĉeflitero
francosko capitale , majuscule, lettre de haut de casse
italijansko maiuscola
katalonsko majúscula
litvansko majuskulai, didžioji raidės
madžarsko nagybetű
nemško Versal, Kapitälchen, Großbuchstabe, Versalbuchstabe
nizozemsko hoofdletter , kapitaal, kapitale letter, grote letter
norveško varsl, majuskel, flřyteblĺser
poljsko majuskuła, wersalik, wielka litera
portugalsko capital , maiúscula
romunsko capitală, majusculă
rusko маю́скул, маю́скульное письмо, прописная буква, заглавная буква
slovensko velika črka, majuskula, verzalka
špansko versal , versal, mayúscula, letra capital
ukrajinskoвелика літера, заголовна буква
   
Tokrat se lotevam malce nenavadne tematike, to je rabe velikih in malih črk v naslovih objav. Da ne bo nesporazumov, slabe volje ali prevelikega (po)smeha, razčistimo že na začetku, kaj sta namen in vsebina tokratnega sestavka:
 
  • Namenoma govorim o velikih in malih črkah, ne pa o začetnicah, ker gre lahko tudi za velike črke, ki niso vedno začetnice in lahko stojijo sredi besede.
  • Poudarjam, da ne gre za klasično vprašanje velikih začetnic v slovenskem jeziku, o čemer je bilo že mnogo napisanega (npr. serija vprašanj in odgovorov Velika ali mala začetnica v Jezikovni svetovalnici in drugod).
  • Problem je umeščen in zamejen izključno v kontekst bibliotekarske stroke, natančneje katalogizacije, in pojavljanja teh črk v naslovih objav, kot so zapisani v bibliografskem zapisu oziroma jih uporabniki najdemo v katalogu.
  • Čeprav gre za naslove, ne govorim samo o knjigah, pač pa naslovih kakršnih koli objav (torej knjig pa tudi člankov, posnetkov, spletnih objav ipd.). V sama besedila teh del in uporabo velikih črk v njih se ne spuščam.

1. Določila o rabi malih in velikih črk v katalogizaciji

V katalogizaciji se pri opisovanju enote (knjige, članka, videoposnetka ipd.) zajema (prepisuje) podatke praviloma z enote same oz. njenih sestavnih delov (naslovna stran, kolofon, ovoj, zavihki, predgovor ipd.) po vnaprej določeni prioriteti t. i. prednostnih virov. Podrobnosti o prednostnih virih podatkov in o predpisanih virih podatkov za posamezne vrste knjižničnega gradiva predpisujejo določila ustreznega Mednarodnega standardnega bibliografskega opisa (ISBD – International Standard Bibliographic Description) v točki 0.5. Teh priročnikov je sedem - ISBD(M) za monografske publikacije, ISBD(PM) za glasbene tiske, ISBD(A) za starejše (antikvarne) monografske publikacije, ISBD(NBM) za neknjižno gradivo, ISBD(ER) za elektronske vire, ISBD(CM) za kartografsko gradivo, ISBD(S) za serijske publikacije in ga je nadomestil ISBD(CR) za serijske publikacije in kontinuirane vire in ISBD(G) je splošni - in so vsi prevedeni v slovenski jezik, v pripravi pa je že tudi prevod Konsolidirane izdaje, ki je izšla v angleškem izvirniku leta 2011 (IFLA 2011) in združuje določila vseh sedmih specializiranih predhodnih.

Določila o tem, katere podatke in v kakšni obliki se pri katalogiziranju prevzame, predvsem pa, kako se jih zapiše v bibliografski zapis, predpisujeta pri nas predvsem dva pravilnika. Prvi, med katalogizatorji znan kar kot "Verona", je znamenita biblija katalogizacije iz jugoslovanskih časov in še vedno velja, drugi pa je izvirni slovenski priročnik, ki pa se mu tudi že malo poznajo leta:

  Verona, Eva. Pravilnik i priručnik za izradbu abecednih kataloga. Zagreb : Hrvatsko bibliotekarsko društvo, 1983–1986

PREKAT [Elektronski vir] : priročnik za enostavno uporabo katalogizacijskih pravil / uredili Zlata Dimec, Matjaž Hočevar, Irena Kavčič. - Besedilni podatki. - V Ljubljani : Narodna in univerzitetna knjižnica, 2005 Način dostopa (URL): http://www.nuk.uni-lj.si/prekat/prekat.asp

Osvežimo si poznavanje določil o rabi velikih začetnic in pisanja naslovov ter označevanja tiskarskih napak (ali drugih nenavadnosti, kamor sodi po mojem mnenju tudi primer SLOLvenskih klasikov, ilustriran spodaj) in poglejmo določila PREKATA (poudarke označil J. K.):

  0.6.2 Velike začetnice in kratice
Na splošno velja, da prvi element vsakega območja pišemo z veliko začetnico. [ . . . ]. Druge velike začetnice naj ustrezajo pravopisu jezika(-ov) ali pisave(-av), v katerih je podatek zapisan.

Pri angleških naslovih so na predlogi večkrat uporabljene velike začetnice pri vsaki besedi, razen pri predlogih in členih, vendar se pri prepisu držimo slovničnih pravil. Edina izjema so imena korporacij (institucij – tudi založb in sestankov), predvsem v angleščini, kjer ohranimo velike začetnice v skladu s predlogo.

1.1.7 Prepis stvarnega naslova
1.1.7.1 Stvarni naslov dobesedno prepišemo z naslovne strani oz. iz predpisanega vira podatkov, vendar ne nujno velikih začetnic ali ločil (gl. 0.4, 0.6). @ . . . ].

0.6.3 Tiskarske napake
Tiskarske napake prepišemo tako, kot se pojavljajo v enoti. Za njimi lahko napišemo »sic« ali »!« v oglatem oklepaju ([sic] ali [!]). Lahko jih tudi popravimo v oglatem oklepaju, pred popravkom pa napišemo »i. e.« (id est). [ . . . ].

2. Kakšna je katalogizacijska praksa danes?

Zgoraj citirana določila so danes edino razpoložljivo pa tudi edino zveličavno navodilo katalogizatorjem, vendar so nastala in dobro delovala v času bolj ali manj tradicionalno oblikovanih besedil in predvsem tiskanih publikacij. To pa se je v zadnjem času korenito spremenilo. Danes niso redka besedila (in naslovi tudi nepisanih objav), ki vključujejo grafične elemente in dobro mero ustvarjalne domišljije, ki presega klasične iz črk sestavljene besede. Marsikatera domislica je prevzeta iz različnih področij digitalnega sveta, predvsem pa so tovrstni pojavi značilni za elektronske objave, ki seveda tudi najdejo pot v knjižnični katalog.


© Whoo Alright Yeah Uh Huh
Ne glede na želje založnikov, ki seveda zagovarjajo take posebnosti svojih avtorjev, se katalogizatorji vedno trudijo, da so kataložni zapisi v skladu z veljavnimi pravopisnimi pravili, čeprav brez nekaterih zavestnih odstopanj ne gre. Ampak tudi Slovenski pravopis ni več mlad in ga ponekod že daje naduha, marsičesa pa še ni bilo, ko je pred leti nastajal (izšel 2001). Edini pravopisni napotek glede zapisovanja imen pri elektronskem sporazumevanju daje na primer Slovenski pravopis 2001 v poglavju o ločilih (člen 261), kjer navaja, da je piko mogoče postavljati tudi stično med imeni v elektronski pošti, pri čemer navaja zgled: france.kuhar@siol.net. In tu se neha.

Pred kratkim je bilo vprašanje Elektronski poštni naslov kot naslov knjige tudi predmet obravnave v spletni Jezikovni svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Vprašanje so postavili katalogizatorji NUK-a, ki so imeli pred tem ob pripravi CIP-zapisa (domnevam) že obsežno in najbrž tudi malo živčno razpravo z založnikom glede "velikosti" začetnice in sestavnih delov naslova knjige. Jezikovna svetovalka se je ob tem seveda lahko opirala zgolj na zelo skromno in nepopolno pomoč pravopisa ter ne prav bogato in celo nedosledno prakso doslej.

Razprava me je pritegnila, saj sem o tem večkrat razmišljal že prej, zato sem se odločil pripraviti to objavo za blog in pojasniti svoje nestrinjanje s preveč rigidnim oklepanjem tradicionalnega gledanja na rabo velikih in malih črk v naslovih.

3. Zakaj se teh določil včasih ni dobro držati?

Teme se bom lotil nekoliko širše kot le z ozirom na pojav elektronskega naslova v naslovu knjige oz. namesto naslova objave. Trdim, da nekatera vprašanja v zvezi z naslovi objav žal ne morejo v celoti soditi v domeno razsojanja z vidika pravopisa in pravil slovenskega jezika. Naslov objave (govorimo o knjigah, vendar tudi o člankih in podobnih objavah, ki niso samostojne publikacije) ni "besedilo kar tako", ki bi ga lahko lektorirali in/ali popravljali, pač pa avtorska stvaritev po željah in navdihu avtorja [sic!]. Na to smemo le opozoriti. Nenavadna oblika naslova ima morebiti dodatno sporočilno vrednost, ki jo lahko s spreminjanjem (in slovničnim "popravljanjem") pohabimo ali celo povsem izničimo! Glede na nekatere posebnosti je lahko naslov ali njegov del že skoraj kot logotip, kjer pravila velike/male začetnice ne veljajo in kjer so lahko v besedi poleg črk tudi posebni znaki ali celo slike (prej ko slej se bo v naslovu pojavil vsaj smeško, gotovo lahko nastane tudi celoten dokument, napisan v jeziku emoji (na spletu jih je že nekaj), ali pa beseda, zapisana z začetnim znakom @ namesto A). Primer nerodnega zapisa v knjižničnem katalogu so Pižamini SLOLvenski klasiki 1, v katalogu neposrečeno "popravljeni" v Slolvenski klasiki 1, kjer ima bralec seveda občutek, da je s prvo besedo v naslovu nekaj narobe (zatipk katalogizatorja), pri tem pa naslov povsem izgubi "sočnost", ki jo je avtor premišljeno poudaril in je zelo očitna na sami naslovnici! Poudarjeni LOL ima za (mladega) bralca zelo veliko sporočilno vrednost! Domnevam, da ga slovenski klasiki ne bodo kaj prida pritegnili, prej odbili, za sLOLvenskimi klasiki pa bo hitro "posrfal" in si knjigo vsaj ogledal, če že ne prebral.

Domnevati, kaj je naslov objave in kaj njeni sestavni deli, ki jih avtor izpostavlja oz. uporablja za razločevanje, je zelo kočljivo. Ali res vedno razumemo avtorje? Jaz jih pogosto ne. Naslov publikacije v obliki e-poštnega naslova je lahko (gre seveda za izmišljen ilustrativni primer) sestavljen iz dveh naslovov, kot npr. naslov trilogije in naslov posamezne knjige, vsak od njih je seveda pisan z veliko začetnico:

  Moji spomini@Mlada leta na kmetiji.yu
Moji spomini@Student naj bo.si
Moji spomini@Na stara leta.eu
Velike začetnice sem postavil po svoje, kdo ve, kako jih bi avtor. Namenoma sem uporabil različne pripone za geografsko oznako strežnika (.yu, .si, .eu) in ponazoril eno od možnosti skritih sporočilnosti elektronskega naslova.

Pa še o vprašanju velikih in malih črk pri elektronskih publikacijah, kjer so lahko stvari še bolj zapletene zaradi tehnološkega okolja. Menim, da je premalo znano, da nekateri računalniški strežniki razločujejo med velikimi in malimi črkami. Pri geslih za avtorizacijo dostopa je to zelo opazno in to večinoma poznamo (novejša gesla celo morajo vsebovati vsaj eno veliko črko), manj drugod. Ime strežnik oz. domene torej ni vedno neobčutljivo na male/velike črke (ang. case sensitive). Če je publikacija nameščena na takem strežniku, bo vsako spreminjanje črk vodilo v nedostopnost objave oz. sporočilo, da dokumenta na spletu ni. Primer spodaj to jasno ilustrira. Za dostop do dokumenta (slike) sem uporabil isti enotni naslov vira (URL), vendar sem v drugi vrstici spremenil ("popravil") ime naselja iz dravlje v Dravlje in slika ni več dostopna, za uporabnika torej izgubljena. V drugem primeru sem "popravil" začetnico naslova objave/besedila (Knjižnica) in besedilo je za bralca prav tako izgubljeno.

  Dostopno https://sites.google.com/site/ivankanic/terminologija/knjigobeznica-dravlje.jpg
  Nedostopno https://sites.google.com/site/ivankanic/terminologija/knjigobeznica-Dravlje.jpg
   
  Dostopno https://sites.google.com/site/ivankanic/terminologija/knjiznicavBTS.pdf
  Nedostopno https://sites.google.com/site/ivankanic/terminologija/KnjiznicavBTS.pdf
Res je, da naslov objave sam navadno še ni neposredna hipertekstna povezava do spletne vsebine, vendar naj kljub temu ohranja obliko in namen, ki jih je avtor s svojo stvaritvijo predvidel oz. želel sporočiti bralcu. Zato predlagam, da obravnavamo naslove objav s premislekom in pač hočeš nočeš upoštevamo nekatere bolj nenavadne posebnosti, ki si jih je avtor najverjetneje s premislekom izmislil in jih namenoma zapisal.

li ni to mogoče podoben vzgib, kot je privedel v davnini do prečudovitih vinjet in okraskov sredi besedila?

To razmišljanje in mnenje sem posredoval tudi sodelavcem svetovalnice in pravopisne skupine (ISJFR ZRC SAZU), dr. Heleni Dobrovoljc se zahvaljujem za odgovor in dodatne informacije. V letošnjem letu so namreč sodelavci pravopisne skupine (ki sodelujejo tudi v svetovalnici) dokončali predlog za prenovo pravopisnega poglavja o mali in veliki začetnici. Pri tem so se odločali tudi o pisanju črk v posebnih položajih, tudi v elektronskem sporazumevanju. Po njihovem mnenju opisani problem nakazuje, da bomo v prihodnje soočeni s hibridinimi položaji rabe velikih in malih črk, ki jih ne bo mogoče več tako razlikovati, kot smo to lahko storili do sedaj (ločeno za tiskani in digitalni medij).


Naslov, kot si ga je zamislil Pižama, je bil v katalogu deležen samo popravka velikih črk sredi besede, zato bi nepoučeni bralec pomislil, da se je
katalogizator zatipkal. Na portalu Dobreknjige.si so ohranili zapis naslova tako, kot je natisnjeno v knjigi.

Variacije na temo začetnice: Naslovnica knjige z naslovom, kot si ga je zamislil prevajalec in prav tako z malo začetnico naslov v
zapisu CIP. V dokončnem zapisu kataloga je naslov popravljen in pisan z veliko začetnico. Afna v naslovu je v obeh primerih
ohranjena, torej s prakso pogojena izjema in odmik od določil pravilnika. Afna v katalogu seveda ni iskljiva (po njej ni mogoče iskati).