Odkrivanje informacij

© beliefnet

V sestavku Od iskanja do poizvedovanja in odkrivanja sem že spregovoril o združevalnem iskanju in metaiskalnikih, za katere pa se je kmalu izkazalo, da za današnje potrebe zahtevnih uporabnikov in učinkovito obvladovanje množice raznovrstnih informacijskih virov več ne zadoščajo in so preokorni, prepočasni ter premalo prilagodljivi, predvsem pa je njihovo iskanje vse preveč "površinsko" in vezano zgolj na metapodatke, premalo pa na vsebino dokumentov. Pred nekaj leti so te pomanjkljivosti začela reševati nova informacijska orodja, ki se kitijo z inovativnim in nadvse zvenečim prilastkom discovery ter omogočajo hitro in učinkovito sočasno iskanje po velikem številu zelo raznolikih informacijskih virov, dostopnih na internetu in/ali v lokalnih elektronskih in tudi fizičnih zbirkah knjižnic. Zasnovana so tako, da iščejo po enotnem in vnaprej pripravljenem centralnem indeksu, ki vsebuje metapodatke o člankih v elektronskih revijah, e-knjigah in raznovrstnih dokumentih v institucionalnih repozitorijih ter podatke iz bibliografskih zbirk in knjižničnih katalogov. Njihova odlika je, da lahko iskanje posega tudi v celotna besedila dokumentov, nabor virov, ki jih iskanje zaobseže, pa navadno določi knjižnica ali kar uporabnik sam glede na svoje (lahko tudi trenutne) potrebe in zahteve. To so orodja za odkrivanje informacij (ang. discovery tools), s katerimi je prišla tudi množica novih in v slovenščini doslej slabo obvladljivih poimenovanj kot so discovery, discovery service, discovery tool, solution, discovery solution, e-discovery, electronic discovery, discovery expert in še kakšno. Knjižnice Univerze v Ljubljani bodo letos nadgradile storitve in funkcije dosedanjega metaiskalnika MetaLib (DiKUL) z namestitvijo servisa za odkrivanje informacij, zato je čez zimo in pomlad potekalo testiranje in ocenjevanje štirih ponujenih rešitev (za tovrstna orodja se pogosto uporabljata tudi termina discovery solution ali samo solution), to so OCLC WorldCat Local, ProQuest/Serials Solutions Summon, EBSCO Discovery Service in Ex Libris Primo Central.

Shema strukture centralnega indeksa © Information Today The Ins and Outs of Evaluating Web-Scale Discovery Services

S poimenovanji v slovenskem jeziku oz. z neposrednim prevajanjem angleških izrazov se nismo prav hudo trudili, dokler so se pojavljali redkeje in predvsem v pogovornem jeziku oz. v stiku s tujci, saj smo v obeh primerih uporabljali kar angleške izraze. Sedaj, ko so postali del našega vsakdana in se pojavljajo tudi v pisanih strokovnih in informativnih besedilih, postaja zadrega vse večja. Pri negotovem uvajanju slovenskega poimenovanja za angleški discovery so ponagajale še naslednje zadrege:

• Ta termin je že v uporabi pri pravnikih (v angleščini in v slovenščini) in predstavlja dejanje omogočanja dostopa do informacij, npr.: . . . kadar klient, pooblaščeni sorodnik, skrbnik ali pravni svetovalec poda pisno veljavno soglasje za odkrivanje informacij (tj. njihovo razkrivanje), povezanih s sodnimi postopki. Pogosto je povezano z iskanjem in razkrivanjem elektronskih podatkov o delovanju, poslovanju podjetja, povezanih s sodnimi postopki (v tem primeru ang. e-discovery).
  Pojav enakih poimenovanj, ki imajo v terminologijah različnih strok nekoliko drugačen ali celo povsem drugačen pomen, je znan in ni problematičen, zato se tukaj s tem ne bomo ukvarjali (npr. brošura v bibliotekarski in knjigoveški ali založniški terminologiji).
• Slovenski termin odkrivanje informacij se je že uporabljal, sicer mnogo redkeje, kot sopomenka za podatkovno rudarjenje ali postopke, tesno povezane s podatkovnim rudarjenjem (npr. v naslovu poglavja magistrskega dela, 2004: Odkrivanje informacij – iskanje znanja s pomočjo sistemov za podatkovno rudarjenje). Razumevanje še bolj oteži nerazločevalno prepletanje uporabe terminov podatek in informacija.
  V zadnjih nekaj letih se je močno uveljavilo podatkovno rudarjenje (sin. rudarjenje podatkov) in bo morebiti raba termina odkrivanje informacij v tem pomenu zamrla. Če se bo ohranila, bo treba seveda paziti na razločevanje, saj gre tudi v tem primeru za področje informatike oz. uporabe in upravljanja informacij.
• Utemeljen je pomislek, ali ni odkrivanje pomensko nekaj mnogo manj načrtnega in bolj naključnega od iskanja in poizvedovanja, ki smo ju uporabljali doslej (desetletja).
  To najbrž drži, vendar prinašajo sistemi za odkrivanje informacij mnogo novih funkcionalnosti, ki po kakovosti in inovativnosti močno prekašajo dosedanje sisteme za poizvedovanje (česar pa izraz odkrivanje informacij na žalost ne izraža!). Gre predevsem za že omenjeni vnaprej pripravljeni centralni indeks, iskanje po vsebini celotnih dokumentov in ne samo po metapodatkih, nove prilagodljive načine rangiranja po relevantnosti, učinkovitejšo deduplikacijo podvojenih dokumentov med zadetki, "priporočene" dokumente in načine iskanja (npr. bX Recommender, za kar smo doslej poznali samo sorodne dokumente) in še kaj. Jezikovno zagato lepo ilustrirata slovarska izpiska za gesli discovery in serendipity (ta beseda si je leta 2004 po mnenju British translation company celo prislužila častno mesto med desetimi najteže prevedljivimi besedami angleškega jezika!).

discover     - determine the existence, presence, or fact of     - get to know or become aware of, usually accidentally     - find unexpectedly     - make a new finding, see for the first time     - find by chance, especially for the first time Vir: Free Dictionary – Thesaurus serendipity     . . . making fortunate discoveries unexpectedly, by accident or coincidence . . . Vir: ODLIS

Ideja po: Koster, L.: Discovery tools: a rearguard action? (ELAG 2012)

Kakor koli, ne moremo prezreti, da se pojavlja discovery v strokovni literaturi (sicer redko) že tudi v zvezi z bolj tradicionalnimi metodami poizvedovanja (npr. " . . . Traditional bibliographic discovery is librarycentric: via an OPAC search for limited resources . . . "), poizkus slovenjenja terminov odkrivanje informacij in orodja za odkrivanje informacij v pomenu, kot ga obravnavamo tukaj, pa zasledimo v objavah Knjižničarskih novic že leta 2005 in nekaj kasneje v Organizaciji znanja (poročila z mednarodnih konferenc), pogosteje pa predvsem letos v obvestilih CTK in gradivih Komisije za razvoj knjižničnega sistema Univerze v Ljubljani. Lahko bi trdil, da sta se poimenovanji v ožjem krogu strokovnjakov že "prijeli", zato predlagam v pretres nekaj terminov in vas vabim k razpravi.
So slovenska poimenovanja dobra? Predlagate kaj boljšega? Če nimate predloga, vsaj pokomentirajte, kar vam ni všeč.

central index	- osrednji indeks, centralni indeks
central unified index	- enotni centralni indeks
discovery	- odkrivanje (informacij)
discovery expert	- strokovnjak za odkrivanje informacij
discovery service	- servis za odkrivanje informacij
discovery solution	- orodje za odkrivanje informacij
discovery tool	- orodje za odkrivanje informacij
e-discovery	- e-odkrivanje
electronic discovery	- elektronsko odkrivanje
information discovery	- odkrivanje informacij
information harvesting	- žetev informacij, zajemanje informacij
relevancy ranking	- rangiranje po relevantnosti
solution	- orodje (za odkrivanje informacij)
unified search index	- enotni iskalni indeks
vertical search	- vertikalno iskanje