Računalništvo v oblaku

© Secure Internet Storage Solutions

Koncept uporabe virov in storitev po načelih, kot jih poznamo pri računalništvu v oblaku, ni nov, novejši je le izraz, ki se je pojavil zadnja leta kot modna beseda, rekli bi kar "buzzword", ko se vse več in povsod govori o omrežnem računalništvu, lahkih odjemalcih, programju in opremi kot storitvi, zunanjem izvajanju teh programov, razpredenem računalništvu in še čem. Internet vse bolj in za vselej spreminja naše vsakdanje delo, načine sodelovanja in tudi življenje. Elektronska pošta se je kot prvo nepogrešljivo in za marsikoga še vedno najpomembnejše orodje za komuniciranje, z njo pa vsak dan vse več drugih nepogrešljivih storitev za skupinsko in sodelovalno delo, preselila v omrežje, sodobni programi neredko nastajajo zgolj kot spletne aplikacije, pametni telefoni dohitevajo zmogljivosti namiznih naprav in marsikdo med nami je lahko prisoten na spletu 24/7, če si to le želi. Jaz si ne.

Za tiho revolucijo, ki vse bolj očitno prodira v vse pore poslovnega in tudi ljubiteljskega računalništva, se je uveljavilo poimenovanje "računalništvo v oblaku" (ang. cloud computing), pri tem se izraz "oblak" uporablja kot prispodoba za globalnost in brezmejnost interneta in izvira iz simbola oblaka, ki se pogosto uporablja v diagramih, ko želijo ponazoriti globalno omrežje in njegovo virtualno dimenzijo. Hkrati je oblak tudi dobra aluzija in abstrakcija zapletene in na videz nepregledne infrastrukture, ki se skriva "tam nekje zadaj", nam pa je na voljo z uporabo precej prijaznejših (?) vmesnikov. Tehnologija za izbrance? Ne, marsikdo med nami se najbrž niti ne zaveda, da vsakodnevno uporablja vsaj eno od storitev računalništva v oblaku!

Računalništvo v oblaku nudi posameznikom in institucijam prilagodljivo alternativo nakupu aplikacij, storitev in infrastrukture. Namesto da bi jih poganjali na lastnem računalniku, njihovo uporabo najamejo na strežnikih, ki sestavljajo računalniški oblak. Med najbolj poznane in splošno uporabljene brezplačne storitve računalništva v oblaku sodijo družbena omrežja (npr. Facebook, Twitter, LinkedIn), spletne storitve elektronske pošte (npr. Gmail, Hotmail), spletna mesta za shranjevanje in deljenje slik (npr. Flickr, Instagram, Pinterest) in videoposnetkov (npr. YouTube, Netflix), spletne pisarne (npr. GoogleDocs, MS Office Web Apps), spletne konference (npr. MS Office Live Meeting), spletne dražbe (npr. eBay, Bolha.com) in še nepregledna množica drugih, vsak dan tudi novih oblik. Strokovnjaki se strinjajo v oceni, da bo do leta 2020 večina uporabnikov namesto na svojem računalniku aplikacije poganjala v oblaku, pa tudi do informacij naj bi dostopali predvsem prek oddaljenih strežnikov.

© Wikipedia

Wikipedia opredeljuje računalništvo v oblaku kot "slog računalništva, pri katerem so dinamično razširljiva in pogosto virtualizirana računalniška sredstva na voljo kot storitev preko interneta. V osnovi koncept računalništva v oblaku združuje pojme:
          - programska oprema kot storitev (software as a service - SaaS)
          - platforma kot storitev (platform as a service - PaaS)
          - infrastruktura kot storitev (infrastructure as a service - IaaS).

Nerazdružljivo torej povezuje funkcije opreme in storitev, ki jih postavlja v ospredje – storitve so tiste, ki jih potrebujemo, oprema je zgolj orodje za njihovo doseganje in uporabo. Bralka Mojca je tukaj na blogu Bibliotekarska terminologija postavila vprašanje "Kako je s slovenskim prevodom "cloud computing"? Je bolje uporabiti računalništvo v oblaku ali storitve v oblaku?". Odgovoriti ji bom skušal oziraje se na definicijo iz Wikipedije in tam omenjene plasti ter rabo teh terminov v strokovni literaturi.

O računalništvu v oblaku je tudi v slovenščini mnogo napisanega, od poljudnih člankov v dnevnem informativnem časopisju do strokovnih člankov, na spletu je dostopnih nekaj diplomskih in magistrskih nalog, tudi knjige s tem naslovom že imamo in letos sta bili vsaj dve posvetovanji na to temo (Računalništvo v oblaku - gibalo razvoja IKT?, Dolenjske Toplice, 15. marec 2012, to je bila tudi osrednja tema letošnje NT konference in lanske Konferenca Arnes v Kranjski Gori "Kaj nam prinaša računalništvo v oblaku?"). V literaturi in na spletu zasledimo predvsem naslednje termine:

          računalništvo v oblaku
          oblačno računalništvo

          računalniški oblak

          storitve v oblaku
          oblačne storitve

          storitve računalništva v oblaku

Evidentirano živo rabo teh terminov v literaturi in njihovo pogostost sem preveril v najnovejši verziji slovenskega referenčnega besedilnega korpusa Gigafida, ki vsebuje približno 1,15 milijarde besed in je nadgradnja referenčnega korpusa slovenskega jezika FidaPLUS. Zbiranje novih besedil za Gigafido je potekalo v letih 2009 do 2011, kar pomeni, da vsebuje tudi najnovejše besedišče predvsem iz informativnih in strokovnih besedil. Primerjalno sem uporabil tudi podatke iz "Konkordančnika za Islovar, ki analizira zlasti strokovna in znanstvena besedila s področja informatike v obdobju 2003-2011 in vsebuje okrog 2,5 milijona besed.

Plasti računalniškega oblaka Odjemalec Programska oprema Platforma Infrastruktura Strežnik Vsebina

Pogostost pojavljanja terminov v izbranih besedilnih korpusih Konkordančnik za Islovar GigaFida računalništvo v oblaku 163 384 oblačno računalništvo 2 7 storitve v oblaku 43 6 oblačne storitve 21 7 storitve računalništva v oblaku 31 39 računalniški oblak 27 10

Iz razlage in opisa strukture (odjemalec, programska oprema, platforma, infrastruktura, strežnik, vsebina) je razvidno, da sta termina računalništvo v oblaku in storitve v oblaku pomensko zelo blizu, vendar nista sopomenki. Računalništvo v oblaku je nadrejeni pojem, ki opisuje oz. poimenuje celoto kot sistem, storitve v oblaku pa so njegove sestavine (odjemalec, programska oprema, platforma, infrastruktura, strežnik – vsak od teh kot storitev). Gmail, Hotmail, Facebook, YouTube ipd. so javne storitve računalništva v oblaku ali javne storitve v oblaku, ta termina pa sta sopomenki. Oblačno računalništvo in oblačne storitve sta sopomenki zgoraj navedenih, vendar že pogostost njune rabe kaže, da sta redkejša in torej zapostavljena, poleg tega je pridevnik "oblačen" že močno zaseden s pomenom, ki ga uporabljamo za opisovanje vremena.