petek, 29. december 2017

Vesele praznike in srečno, zdravo ter uspešno 2018!

© Stockfresh

  Drage prijateljice in prijatelji,

kolegice in kolegi, znanke in znanci,

želim vam vesele praznike in prijeten

preskok v prihajajoče leto 2018,

ki naj bo ravno prav živahno,

razgibano in uspešno, predvsem pa

polno prijateljstva in ljubezni, sreče,

razumevanja in strpnosti, vsekakor

pa tudi zdravja, ki ga ni nikoli preveč.

 

Srečno!

četrtek, 28. december 2017

Kuhano vino

Te dni se po središčih mest, kjer se zbirajo turisti, domača zijala in vsi drugi, ki nočejo zamuditi konca leta (konec sveta so že parkrat prestavili!), ob vonjavah čevapčičev, pleskavic, palačink in druge nezdrave prehrane vije še en značilen vonj, tisti po vinu, klinčkih in cimetu. Ja, seveda, v zraku je to, kar je ušlo iz kotlov za kuhano vino, značilno zimsko in zlasti prednovoletno pijačo Slovencev in drugih predvsem srednjeevropskih narodov (ker Sandinavci dodajo še nekaj žganice, da tako nastali glögg bolj prime!). Pri nas kuhamo belo ali rdeče vino z dodatkom vode, sladkorja in značilnih začimb, med katere sodijo predvsem klinčki in cimet, lahko pa še kaj drugega, npr. pomarančne ali limonine lupine ipd. Nemci kuhajo praviloma samo rdeče vino in imajo natančne predpise o tem, kaj se sme prodajati kot kuhano vino, ki mu laho dodajajo tudi nekatere posebne dodatke (npr. z rumom natopljeni žgani sladkor, tako nastane Feuerzangenbowle), pri nas pa za razliko od njih nimamo predpisa, ki bi določal, kaj natanko je kuhano vino, kaj se kot kuhano vino sme prodajati ter kaj vanj sodi in kaj ne. Temu primerno je seveda (najpogosteje obupno) stanje za šanki… Poljaki ne bi bili Poljaki, če ne bi poskušali narediti tudi kaj iz piva in grzane piwo je menda prav odlično. Nekateri narodi na ohlajeno kuhano vino prisegajo tudi v poletnem času. Zakaj pa ne?

Kuhanček, kot to pijačo najpogosteje imenujemo (vem, da marsikdo med vami iz dna duše sovraži in prezira to besedo, ampak kaj čemo, udomačila se je), je seveda hvaležna materija tudi novinarjem in njihovim medijem za prednovolotno mašilo in vsak leto se o tem razpiše dnevno časopisje, njegovo kakovost preverjajo in komentirajo televizijci in celo etnologi, POP TV-jev 24ur Inšpektor pa je zastavil že skoraj projekt Test kuhanega vina! V sodelovanju z Biotehniško fakulteto v Ljubljani in Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede so v Ljubljani in Mariboru opravili senzorično oceno po treh vzorcev, potem pa vse odvzete vzorce testirali v laboratoriju- preverjali so vsebnost alkohola, sladkorja in kislin. Rezultati niso bili kaj preveč navdušujoči!

Kako pa rečejo kuhanemu vinu v drugih jezikih?

angleško mulled wine
belorusko глінтвейн
bolgarsko греяно вино
češko svařené víno, svařák
dansko gluehwein
esperanto spicvino
estonsko hõõgvein
francosko vin chaud, vin brûlé
grško ζεστό κρασί
hrvaško kuhano vino
italijansko vin brulé
katalonsko vi calent
litovsko karstvīns
madžarsko forralt bor
makedonsko варено вино
nemško Glühwein
nizozemsko warme wijn, glühwein
poljsko grzane wino
portugalsko vinho quente
romunsko vin fiert
rusko глинтве́йн
slovaško varené víno
slovensko kuhano vino
srbsko кувано вино, kuvano vino
špansko vino caliente, vino calentado y aromatizado
ukrajinsko глінтве́йн


© THE HOUR

torek, 26. december 2017

Dan samostojnosti in enotnosti

Pred 27 leti se je na referendumu "za"
izreklo 1.289.369 prebivalcev Slovenije.
© ALADIN Newsletter 26
Te dni mineva že 27 let od prelomnega 23. decembra 1990, ko je na plebiscitu od 93,2 odstotkov udeleženih volivcev na vprašanje »Ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država?« okoli 95 odstotkov odgovorilo pritrdilno (tj. 88,5 odstotka vseh volivcev), s čimer se je začela zgodovinska osamosvojitev Slovenije. Rezultate plebiscita so uradno razglasili tri dni pozneje, zato zaznamujemo 26. december kot državni praznik, dan samostojnosti in enotnosti. Do leta 2005 se je praznik imenoval le dan samostojnosti, takrat pa so ga poslanci s spremembo zakona dopolnili v dan samostojnosti in enotnosti, saj naj bi na ta dan Slovenci pokazali največjo mero enotnosti v vsej svoji zgodovini.

Kako naš dan samostojnosti in enotnosti pimenujejo v drugih jezikih?

angleško Independence and Unity Day
belorusko Дзень незалежнасці і адзінства
češko Den samostatnosti a jednoty
francosko Journée de l'indépendance et de l'Unité
hrvaško Dan neovisnosti i zajednosti
italijansko Giorno dell'Indipendenza e dell'Unità Slovena
madžarsko A függetlenség napja
nemško Tag der Unabhängigkeit und Einigkeit
nizozemsko Dag van de Onafhankelijkheid en Eenheid
portugalsko Dia da Independência e União
rusko День независимости и единства
slovensko dan samostojnosti in enotnosti
srbsko Дан независности и jединства, Dan nezavisnosti i jedinstva
švedsko Sloveniens självständighets- och enhetsdag

sreda, 29. november 2017

Knjižnično nadomestilo

© University of Wisconsin-Milwaukee Libraries

O knjižnem sejmu in o tem, kako se mu reče v drugih jezikih,
smo v preteklosti že pisali v tej objavi.

Pred nekaj dnevi se je zaključil že 33. Slovenski knjižni sejem, na katerem je sodelovalo okrog 120 razstavljavcev, ob njem pa se je zvrstilo skoraj 300 spremljevalnih dogodkov, posvečenih knjigi, avtorjem, založnikom in seveda bralcem. Istočasno nas je razveselila novica, da bo Sloveniji na slovitem Frankfurtskem knjižnem sejmu leta 2022 pripadlo mesto častne gostje (Ehrengast; Guest of Honour). Knjižni sejem je knjigo in avtorje za nekaj dni spet nekoliko bolj postavil v ospredje. Odnosi med avtorji, založniki in državo, predvsem seveda Ministrstvom za kulturo, so bili predmet množice objav v medijih in tudi nekaterih dogodkov na sejmu, zlasti na Založniški akademiji in v Debatni kavarni. Avtorski honorarji naj bi se od osamosvojitve znižali za četrtino, Javna agencija za knjigo si še vedno ni opomogla od občutnega znižanja sredstev leta 2012, vendar za prihodnje leto napovedujejo dvig vsote za knjižnično nadomestilo, vsi si seveda želijo tudi dvig honorarjev (vsaj za 30 odstotkov?).

Kaj je knjižnično nadomestilo, ki se tako pogosto pojavlja v razpravah avtorjev, založnikov in tudi knjižničarjev? Gre za finančno nadomestilo manjšega dela materialne avtorske pravice avtorju za njegova dela, ki se brezplačno izposojajo v knjižnicah. Model knjižničnega nadomestila so že takoj po drugi svetovni vojni uveljavili na Danskem (zasnovan pa je bil že leta 1941), uveljavitev tega pravičnega nadomestila (ang. fair compensation, equitable remuneration) za javno posojanje je tudi zahteva direktive Sveta Evrope iz leta 1992 (Direktiva Sveta 92/100/EGS), ki govori o "pravici dajanja v najem in pravici posojanja ter o določenih pravicah, sorodnih avtorski, na področju intelektualne lastnine". Mednarodni program PLR - Public Lending Right International Network združuje 28 držav, ki si usklajeno prizadevajo kompenzirati finančne izgube, ki jih imajo avtorji zaradi izposoje njihovih del v javnih knjižnicah. Danes se knjižnično nadomestilo uveljavlja že v 54 državah sveta, v 34 državah je zapisano tudi v pravni regulativi. V Sloveniji je knjižnično nadomestilo kot oblika podpore avtorjem knjižničnega gradiva, ki je predmet javnega posojanja v splošnih knjižnicah, formalno uveljavljeno od leta 2004 (Knjižnično nadomestilo – kje smo). Njegov namen je spodbujati ustvarjalnost posameznikov na področjih kulture, na katerih se ustvarja knjižnično gradivo in je v javnem interesu. Nadomestilo ureja in financira JAK (Javna agencija za knjigo RS) na osnovi Pravilnika o izvajanju knjižničnega nadomestila (Uradni list RS, št. 42/04, 14/09). Izvaja se v dveh oblikah: kot denarni prispevki živečim avtorjem knjižničnega gradiva za izposojo njihovih del in kot delovne štipendije za ustvarjalnost. Do knjižničnega nadomestila so upravičeni živeči avtorji kot fizične osebe, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ali ustvarjajo v slovenščini. Statistika izposoje in podatki za posamezne upravičence se vodijo v vzajemnem knjižničnem sistemu COBISS (npr. Statistika izposoj v splošnih knjižnicah v obdobju 1. 1. 2016– 31. 12. 2016).
Podrobneje o knjižničnem nadomestilu in primerjavami s tujino v članku Pirš, Simon: Sistem knjižničnega nadomestila v Sloveniji: Primerjava s tujimi praksami. Knjižnica, 59 (2015) 4.

O ustreznosti in učinkovitosti, predvsem pa pravičnosti takega sistema, se redno in dnevno krešejo mnenja, najpogosteje seveda pada po državi, ker nikoli ni dovolj denarja, pa tudi na račun knjižnic in Slovencev nasploh, ker si knjige menda raje izposojamo v knjižnici, kot da bi jih kupili (Knjižnično nadomestilo: problem se začne v knjižnicah, ne pa pri izplačilu). Iz tega članka je tudi grafični prikaz v izposoji najuspešnejših avtorjev in s tem najuspešnejših upravičencev do knjižničnega nadomestila:

Hudo kri so povzročile tudi lanskoletne premembe pravilnika, o čemer pišeta slovenska avtorja Žiga X. Gombač in Vlado Žabot. Glede novosti (različno vrednotenje izposoje knjig in publikacij, ki po definiciji Unesca niso knjige), razdvaja tudi različne struje avtorjev samih. Kdo ve, kam se bo plaz usmeril, vendar je JAK za naslednje leto že rezerviral nekaj več denarja.

Hrvaški pisatelji, knjižničarji in drugi kulturni delavci se o teh vprašanjih združujejo tudi na Facebooku Naknada za javnu posudbu (i ostale knjiške zanimljivosti).

V nadaljevanju še pogled na poimenovanje knjižničnega nadomestila v nekaterih tujih jezikih:

angleško PLR, public lending right, PLR remuneration, Public Lending Right royalties, library royalty fee, library royalties, equitable remuneration for public lending
bolgarsko авторски възнаграждения
dansko bibliotekstantiemer
finsko kirjastokappaleet
francosko droits sur le prêt de livres au public, indemnité-bibliothèque
hrvaško naknada autorima (za posudbu u knjižnicama), naknada za javnu posudbu
nemško Bibliothekstantieme(n), Bibliotheksgroschen
nizozemsko leenrecht
portugalsko recompensa bibliotecária
romunsko indemnizaţii de autor
slovensko knjižnično nadomestilo, nadomestilo za javno posojanje
špansko compensación bibliotecaria
švedsko biblioteksersättning

Srečno hodi, avtor! Gostje oddaje Slavko Pregl, Iztok Ilc, Gabriela Babnik in Primož Suhodolčan
o avtorjih in založnikih, avtorskih honorarjih in tudi knjižničnem nadomestilu
(o nadomestilu od 33. minute naprej). (TVS1, Panoptikum, 15. november 2017 ob 22.55)